Pavia (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Pavia
Italijanska pokrajina Pavia
Glavno mesto Pavia
Občine Seznam 190 občin
Površina 2.965 km²
Prebivalstvo 518.768 (2006)
Gostota 172
Pavia posizione.png

Pokrajina Pavia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pavia [provìnča di pavìja]) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija. Meji na severu s pokrajino Milano, na vzhodu s pokrajino Lodi in z deželo Emilija - Romanja, na jugu in zahodu z deželo Piemont.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Pavia, ostale večje občine so:

Mesto Prebivalcev
Pavia 71.486
Vigevano 59.964
Voghera 38.426
Mortara 14.609
Stradella 10.922

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Pokrajina, ki ima približno obliko trikotnika, se deli na tri geografsko različna področja: na severovzhodu Pavese (mesto Pavia z okolico), na severozahodu Lomellina (med rekami Sesia, Pad in Ticino), na jugu Oltrepò (južno od Pada, med deželama Emilija - Romanja in Piemont). Oltrepò, ki pomeni dobesedno "preko Pada", zavzema ozek ravninski pas ob reki in se nato počasi dviga med gričevjem in rodovitnimi dolinami do Apeninskih vrhov (Lesima 1724 m, Chiappo 1700 m). Pavese je skoraj popolnoma ravninski, Pavia se nahaja v središču intenzivno obdelanih polj. Najbolj zanimiva je Lomellina, ki je bila do srednjega veka popolnoma gozdnata in nekak lovski rezervat za lombardsko plemstvo. Baje je prav politična in gospodarska rast mesta Milano povzročila neurejeno izkoriščanje lomelinskih gozdov do popolnega izčrpanja. Danes je pokrajina peščena in kljub melioracijskim posegom so ponekod še vedno vidni sabbioni, se pravi peščene sipine, ki so po izginotju gozdov popolnoma prekrile ozemlje.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V šestem stoletju so Langobardi zavzeli dober del severnega Apeninskega polotoka in postavili prestolnico v mesto Pavia. Dejansko je to bilo tedaj središče vse dežele. Nekatera današnja večja mesta v okolici (Milano, Bergamo, Piacenza, Novara) si še niso bila opomogla od barbarskih vpadov in padca cesarstva, druga (Brescia) pa so bila nasprotno toliko močna, da so se Langobardom zoperstavila, a podlegla. Tudi Pavia se je Langobardom zoperstavila, a padla je šele po triletnem obleganju. Verjetno so jo prav zaradi tega osvojevalci določili za svojo prestolnico, kot nekakšno priznanje hrabrosti, saj so se bila vsa ostala italijanska mesta vdala praktično brez vojskovanja: Langobardi so v enem letu (568 - 569) osvojili mesta Čedad, Oglej, Treviso, Vicenza, Verona, Brescia. Milano, Lucca in vsa njihova ozemlja, pod Pavio pa so stali tri leta. S tem si je mesto zaslužilo slavo prestolnice.

Viri[uredi | uredi kodo]