Latina (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Latina
Italijanska pokrajina Latina
Glavno mesto Latina
Občine Seznam 33 občin
Površina 2.251 km²
Prebivalstvo 535.943 (2007)
Gostota 238
Latina posizione.png

Pokrajina Latina (v italijanskem izvirniku Provincia di Latina, izg. Provinča di Latina) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij. Zavzema tudi Pontinsko otočje. Meji na severu s pokrajinama Frosinone in Roma, na vzhodu z deželo Kampanija, na jugu in zahodu s Tirenskim morjem.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Latina, ostale večje občine so (podatki 31.12.2007):

Občina Prebivalcev
Latina 113.925
Aprilia 63.830
Terracina 42.820
Formia 36.842
Fondi 34.910
Cisterna di Latina 33.288
Sezze Romano 22.835
Gaeta 22.517

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Večino ozemlja v pokrajini pokriva takoimenovani Agro Pontino, ki je bil do preteklega stoletja obsežno močvirje z vmesnimi predeli gozdov. Sožitje gosto poraščenih zemljišč in močvirij je ustvarjalo sicer ekološko zanimiv habitat, a je bilo popolnoma neprimerno za človeško bivanje. Zato je bilo med leti 1926 in 1937 področje bonificirano in ostanki prejšnjega močvirnatega habitata so bili zaščiteni v Narodnem parku Circeo. Toda park ni natančna predstava nekdanjega ozemlja. Med bonifikacijo je namreč umrla zaradi malarije večina udeležencev, kar je botrovalo nekaterim "nenaravnim" posegom. Predvsem je bil množično posajen evkalipt, ki sicer porabi velike količine vlage iz tal, a ni iz teh krajev. Poleg tega so v prvem povojnem času posegli v habitat tudi Zavezniki na svojem pohodu skozi Italijo. Hoteč pomagati prebivalcem, ki jih je desetkala malarija, so zastrupili močvirja z velikimi količinami DDTja in s tem praktično uničili vse življenje v mokriščih. Iz tropskih dežel so bile uvožene nekatere vrste rib, ki so sicer preprečile nove zarodke komarjev, a so tudi občutno znižale število domačih rib in vodnih rastlin. Tudi zaradi teh prenagljenih posegov današnji prebivalci pokrajine nasprotujejo vsaki inovaciji. Tako na primer ne dovolijo državnih ukrepov za čiščenje voda, ki so že močno onesnažene. Bili so tudi prvi, ki so po černobilski nesreči enostavno zaprli edino nuklearko v pokrajini, ne oziraje se na negativni vpliv opuščene nuklearke na ozemlje.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Ozemlje današnje pokrajine je bilo od šestnajstega do dvajsetega stoletja posest družine Caetani ali Gaetani, iz katere je izšlo devet kardinalov in dva papeža. Leta 1928 so bila nedonosna ali zapuščena ozemlja podržavljena in kolonizirana. Pravica do posesti zemlje se je podeljevala delavcem, ki so bonificirali močvirja. Prihajali so v glavnem iz Benečije, Furlanije in Romanje. Država je zanje zgradila okoli 4000 kmečkih hiš, od katerih večina še stoji. Pozneje so se kmetije združile v večje enote, ki jih je država opremila s cerkvijo, osnovno šolo, posojilnico in politično organizacijo. Tako so nastajala, vzporedno z bonifikacijo, nova naselja in mesta. Glavno od teh je bilo mesto Littoria, ki je bilo uradno odprto leta 1932. Ker je beseda "littorio" pomenila isto kot "fašističen", so leta 1946 Zavezniki zahtevali, da se mesto preimenuje, kot dokaz splošne obsodbe padlega režima. Tako je mesto prevzelo ime Latina.

Viri[uredi | uredi kodo]