Cremona (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Provincia di Cremona
Italijanska pokrajina Cremona
Glavno mesto Cremona
Občine Seznam 115 občin
Površina 1.771 km²
Prebivalstvo 353.074 (2007)
Gostota 199

Pokrajina Cremona (v italijanskem izvirniku Provincia di Cremona [provìnča di kremòna]) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija. Meji na severu s pokrajinama Bergamo in Brescia, na vzhodu s pokrajino Mantova, na jugu z Emilijo - Romanjo in na zahodu s pokrajinama Lodi in Milano.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Cremona, ostale večje občine so (podatki 31.12.2007):

Mesto Prebivalcev
Cremona 71.533
Crema 33.393
Casalmaggiore 14.222
Castelleone 9.194
Soresina 8.928
Soncino 7.303
Rivolta d'Adda 7.007
Pizzighettone 6.845

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Mesto Cremona je bilo v rimski dobi sezidano ob manjši reki imenovani Cremonella, ki je bila zbirnik raznih fontan iz okoliškega področja in se je izlivala v Pad. Rečica je na eni strani dovajala mestu pitno vodo, na drugi sprejemala odtočne vode. Mesto je naraščalo in postopoma prekrilo vse rokave. Ko je potreba po vodi narasla, je bil v štirinajstem stoletju skopan 57 km dolg kanal, ki je dovajal vodo iz reke Oglio. Ta kanal je, kakor veliko drugih kanalov v pokrajini, ploven in se zato imenuje Naviglio [navìljo], to je plovni kanal. Podzemlje mesta Cremona pa je popolnoma prepredeno z naravnimi rečnimi rokavi, umetnimi kanali in odcepitvami proti privatnim gospodinjstvom in kmetijam.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Poleg naštetih je še vsaj sedem manjših rezervatov in sperimentalni učni rezervat Bosco Didattico di Castelleone.

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Ob koncu enajstega stoletja se je mesto Cremona z vsemi posestvi priključilo posestvom Matilde iz Kanose, ki je tedaj vladala ogromnemu ozemlju južno od Bergama skoraj do Rima (brez Bolonje, Ravene in vzhodnih obal polotoka). S priključitvijo temu obsežnemu posestvu je mesto Cremona pridobilo na ugledu, pa tudi na premoženju, saj se je po Matildini smrti njeno veliko imetje razdrobilo. Posesti mesta Cremone so bile v zgodnjem petnajstem stoletju večje od današnje pokrajine Cremona.

Viri[uredi | uredi kodo]