Trento (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia autonoma di Trento
Italijanska avtonomna pokrajina Trento
Glavno mesto Trento
Občine Seznam 223 občin
Površina 6.212 km²
Prebivalstvo 507.030 (2006)
Gostota 82
Trento posizione.png

Pokrajina Trento (v italijanskem izvirniku Provincia di Trento, izg. Provinča di Trento), znana tudi kot Trentino, je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Trentinsko - Zgornje Poadižje. Meji na severu z Bocensko pokrajino, na vzhodu in jugu z deželo Benečija in na zahodu z Lombardijo.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Trento, ostale večje občine so (podatki 2005):

Občina Prebivalcev
Trento 112.142
Rovereto 35.858
Pergine Valsugana 19.200
Arco 16.023
Riva del Garda 15.246
Mori 8.918
Lavis 8.122
Ala 8.429

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Polovica pokrajinske površine je pokrita z gozdovi, zato je razumljivo, da je zastopano vse gozdno živalstvo. Posebno številni so jeleni, srne, gamsi in alpski kozorogi, pa tudi zajci, lisice, veverice, svizci in divji petelini. Rjavi medved je bil ob koncu dvajsetega stoletja na vseh italijanskih Alpah praktično izumrla vrsta, saj sta bila znana le dva primerka, oba že starejša. Leta 1966 je stekla s pomočjo Evropskega sklada Life akcija "Ursus", ki je predvidevala uvoz desetih rjavih medvedov iz Slovenije. Poseg je bil popolnoma uspešen, saj je populacija alpskih medvedov v letu 2007 narasla že na 25 osebkov, od katerih so nekateri spet "prekoračili mejo" in se nastanili v Avstriji in celo v Nemčiji.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V grbu pokrajine Trento je upodobljen orel svetega Venceslava, ki je simbol češke dinastije Přemysl; tudi mestni grb Trenta upodablja tega orla, le nekoliko spremenjenega. Pravico do grba Přemyslov so Trentinci pridobili leta 1336. Češki kralj Jan Luksemburški Slepi, čigar sin je bil poročen z Margerito Tirolsko, je sinovega upravitelja povišal v princa škofa. Ta mu je obljubil zvestobo vseh Trentincev in v zameno mu je kralj velikodušno dovolil orla v grbu.


Viri[uredi | uredi kodo]