Lodi (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Lodi
Italijanska pokrajina Lodi
Glavno mesto Lodi
Občine Seznam 62 občin
Površina 782 km²
Prebivalstvo 216.351 (2007)
Gostota 277
Lodi posizione.png

Pokrajina Lodi (v italijanskem izvirniku Provincia di Lodi [provìnča di lòdi]) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija. Meji na severu s pokrajino Milano, na vzhodu s pokrajino Cremona), in jugu z deželo Emilija - Romanja in na zahodu s pokrajino Pavia.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Lodi, ostale večje občine so (podatki 28.02.2007):

Mesto Prebivalcev
Lodi 43.737
Codogno 15.537
Casalpusterlengo 14.779
Sant'Angelo Lodigiano 12.976
Lodi Vecchio 7.268
Tavazzano con Villavesco 5.774

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Pokrajina Lodi zavzema ravninsko ozemlje med rekami Adda, Lambro in Pad, zato so njene značilnosti povezane z rekami. Tudi gozdovi, ki pokrivajo velik odstotek celotne površine, so večinoma sestavljeni iz topolov, raznovrstnih vrb in jelš, torej dreves, ki normalno rastejo ob vodi in ne potrebujejo globoke plasti zemlje. Živalski svet je zastopan predvsem s ptiči in ribami.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Zgodovinska samostojnost današnje pokrajine sega daleč v preteklost, saj so jo Rimljani priznali že leta 89 pr. n. št. Tudi Katoliška dežela Lombardija je že leta 374 ustanovila škofijo Lodi, kljub bližini Milana, ki je tedaj postal nadškofija. V srednjem veku je mesto uživalo določeno samostojnost in ekonomsko blaginjo, kar je razvidno predvsem iz popolne bonifikacije obširnega ozemlja, ki ne bi bila mogoča za nepomembno vazalsko naselje. Leta 1757 so avstro-ogrske oblasti uradno ustanovile Pokrajino Lodi, ki je pa bila ukinjena leta 1869, ko je prišla pod Kraljevino Sardinijo. Italijanske oblasti so jo spet obnovile leta 1992; čeprav je bil glavni namen tega zakona, da se zmanjšajo upravne pristojnosti Milanske pokrajine, so ga Lodižani smatrali za "zgodovinsko pravico".

Viri[uredi | uredi kodo]