Oristano (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Oristano
Italijanska pokrajina Oristano
Glavno mesto Oristano
Občine Seznam 88 občin
Površina 3.040 km²
Prebivalstvo 168.270 (2007)
Gostota 55
Oristano posizione.png

Pokrajina Oristano (v italijanskem izvirniku Provincia di Oristano [provìnča di oristàno], v sardinščini Provintzia de Aristanis [provìncja de aristànis]), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija. Meji na severu s pokrajino Sassari, na vzhodu s pokrajino Nuoro, na jugu s pokrajinama Medio Campidano in Cagliari ter na zahodu s Sardinskim morjem.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Oristano, ostale večje občine so (podatki 31.12.2007):

Občina Prebivalcev
Oristano 32.454
Terralba 10.355
Cabras 9.004
Bosa 7.972
Marrubiu 5.034

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Monte Arci je osamljen vrh v pokrajini, ki doseže 812 metrov mnm. Je vulkanskega izvora in na njegovih pobočjih so bogata ležišča obsidijana, kar je v daljni preteklosti predstavljalo veliko bogastvo. Obsidijan, ki je vulkansko steklo, je bil najprimernejši material za izdelavo rezil in ostrih konic orožja in orodja, zato je bila Sardinija znana po vsem antičnem svetu. Zgodovinarji smatrajo, da so prav ležišča obsidijana privedla do prvih trgovskih stikov otoka z ostalimi kulturami v Sredozemlju.

Glavna zaščitena področja v pokrajini so:

Glej tudi Naravne vrednote Sardinije

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V osmem stoletju pr. n. št. so Feničani ustanovili mesto Tharros, ki je baje zraslo na ruševinah nuraškega naselja. Mesto se je v kratkem razvilo, kot pričajo ostanki velikega tofeta, značilnega feničanskega svetišča na odprtem. Ko se je njihova kultura prilagodila rimljanskim osvajalcem, so tod zrasli templji posvečeni rimskim bogovom in nato tudi krščanska svetišča in seveda terme. Pozneje je Tharros postalo prestolnica države Arborea (900 - 1420), glavnega Sardinskega giudicata. Toda leta 1070 je bila prestolnica premeščena v Oristano in prebivalstvo je bilo množično preseljeno. Celo stavbe so bile dobesedno prenešene na novo lokacijo. Še danes se uporablja ljudski rek, po katerem izseljenci "prevažajo kamne iz Tarosa z volovsko vprego", to je, jemljejo s seboj, kar premorejo.

Viri[uredi | uredi kodo]