Ferrara (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Ferrara
Italijanska pokrajina Ferrara
Glavno mesto Ferrara
Občine Seznam 26 občin
Površina 2.631 km²
Prebivalstvo 353.909 (2007)
Gostota 135
Ferrara posizione.png

Pokrajina Ferrara (v italijanskem izvirniku Provincia di Ferrara, izg. Provinča di Ferrara) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja. Meji na severu z deželama Benečija in Lombardija, na vzhodu z Jadranskim morjem, na jugu s pokrajinama Bologna in Ravenna ter na zahodu s pokrajino Modena.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Ferrara, ostale večje občine so (podatki 31.05.2007):

Občina Št. preb.
Ferrara 133.266
Cento 33.271
Comacchio 22.825
Argenta 22.305
Copparo 17.608
Bondeno 15.538
Codigoro 12.845
Portomaggiore 12.163
Poggio Renatico 8.167
Mesola 7.320
Vigarano Mainarda 6.726
Ostellato 6.717
Sant'Agostino 6.361
Berra 5.655

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Valli di Comacchio so močvirja in mokrišča, ki zavzemajo površino preko 11.000 ha v pokrajinah Ferrara in Ravenna, v središču delte reke Pad. Njihov nastanek sega v deseto stoletje, ko se je zaradi subsidence znižalo kopno med rečnimi rokavi in so se začela ustvarjati obalna močvirja. Zalita površina je tedaj dosegla okoli 73.000 ha. V šestnajstem stoletju je začelo pronicati v notranjost morje in tako se je ustvarilo ogromno slano močvirje. Na suhih točkah so si ribiči in solinarji gradili koče, ki so bile sprva iz bičevja in slame, pozneje zidane. Služile so tudi za nadzor divjega ribolova. Še v prvih letih dvajsetega stoletja je obratovalo v pokrajini okoli 70 takih hišic. Po vojnih razdejanjih in predvsem zaradi načrtnih bonifikacij, ki so izsušile večino močvirja, je ostalo le 5 ribiških in 7 nadzornih postaj.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Leta 1598 je mesto Ferrara z vsemi posestvi prešlo pod papeško državo, kjer je ostalo (razen francoske okupacije 1796 - 1814) do leta 1859. Ob koncu osemnajstega stoletja je bilo v samem mestu 22 župnij, 465 duhovnikov, 123 cerkev, 60 samostanov. Mestna uprava ni imela seznamov prebivalstva, ker so bile uradne listine o rojstvih in smrtih (oziroma o krstnih in pogrebnih obredih) last župnij. Šole so bile v samostanih; univerzi je predsedoval nadškof, ki je edini odločal o sprejetju študentov in je tudi edini podeljeval diplome. Judje, ki jih je bilo v pokrajini okoli 2000, niso imeli vstopa v šole in niso imeli pravice do nekaterih poklicev.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]