Alpski svizec
| Alpski svizec | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Marmota marmota (Linnaeus, 1758) |
Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodalec, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja. Živi v združbah v bližini ledenikov, kjer si svizci izkopljejo svoja domovanja. Vanje hodijo počivat in se skrivat. Za zimo si priredijo v nižjih legah večje in globlje bivališče, vanj si nanosijo suho travo, zadelajo vhode z kamenjem in vejicami, se zvijejo v klobčič in ob znižanju temperature zaspijo v zimsko spanje. Zimsko spanje traja od 8 do10 mesecev. Ko se poleti staja sneg in se okolica ogreje na 25 °C , se svizci zbudijo in prilezejo za 2 do 4 mesece na dan.
Vsebina |
Zimsko spanje alpskega svizca [uredi]
Pravo zimsko spanje imajo med sesalci v naših krajih samo alpski svizec, polh, podlesek, hrček, jež in netopirji. Zimsko spanje ni isto kot navadno spanje, ampak mu je podobno le po zunanjem videzu. Pri navadnem spanju, če je še tako trdno, se telesna toplota živali ne zniža, čuti ne otopijo in žival se prebudi hitro, krvni obtok je pravilen, srce normalno utripa. Pri zimskem spanju- hibernaciji pa se zmanjšajo vse življenjske funkcije: prebava popolnoma preneha, včasih se vrši le v presledkih, dihanje je lahno-(komaj do 15-krat na uro dahnejo), krvni obtok je počasen, srčni utrip je zelo upočasnjen. Pri tem se telesna toplota zelo zniža in se navadno ujame z zunanjo toploto. Naraščanje zunanje temperature povzroči da se segreje tudi telo živali, ko to doseže nivo normalne toplote živali, se ta prebudi in začne živeti svoje normalno življenje. Alpskega svizca prebudi zunanja temperatura okoli 25 °C. Ko se prebudi svizec postane izredno živahen in je nenasiten jedec saj mora zbrati debelo plast tolšče, katera se mu nabere pod kožo, da lahko preživi dolgo zimo.
Velikost svizca [uredi]
Svizec dosega kar precejšno velikost, kadar doseže spolno zrelost. Odvisna je njegova velikost tudi od okolja in izbire hrane, katero mu okolje nudi. Alpski svizec doseže dolžino od 30 cm do 60 cm, od tega odpade na rep 10 cm do 25 cm. Teža tega svizca doseže od 3 kg do 7,5 kg. Hrani se z travami, zelišči, sadeži, semeni, koreninicami in manjšimi živalmi, insekti.
Razširjenost svizca v svetu [uredi]
Po Svetu živi kar nekaj vrst svizcev, vendar to velja le za severno zemeljsko poloblo. Tako poznamo sledeče vrste svizcev:
- Marmota caudata v Centralni Aziji
- Marmota sibirica v Sibiriji
- Marmota camtschatica na Kamčatki
- Marmota himalayana na Himalaji
- Marmota vancouverensis na Vankuverskem otoku- Kanada
- Marmota monax v Severni Ameriki
Reference [uredi]
- ^ Herrero, J., Zima, J. & Coroiu, I. (2008). Marmota marmota . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 6 January 2009.
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Svizec |
