Kamčatka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lega Kamčatske v Rusiji

Kamčatka (rusko полуо́стров Камча́тка, poluostrov Kamčatka) je 1250 kilometrov dolg polotok na ruskem daljnem vzhodu. Ima površino 472.300 km². Leži med Tihim oceanom na vzhodu in Ohotskim morjem za zahodu. Med polotokom in Tihim oceanom poteka Kurilsko-kamčatski podmorski jarek z globino 10.500 m.

Relief Kamčatke

Osrednjo dolino z reko Kamčatko obdajajo velike ognjeniške gorske verige, ki jih sestavlja okrog 160 ognjenikov, od katerih je 29 še delujočih. Najvišji je Ključevska šopka (4750 m), najbolj znana pa je trojica, ki se dviga nad mestom Petropavlovsk-Kamčatski: Korjaška sopka, Avačinska sopka in ognjenik Kozelski. V notranjosti polotoka se nahaja edina dolina z gejzirji v Evraziji.

Kamčatka je skupaj z delom celine, Komandorskimi otoki in Otokom Karaginskega del ruskega Kamčatskega kraja (nekdaj do leta 2007 Kamčatske oblasti). Večina od 402.500 prebivalcev je Rusov, najštevilčnejša manjšina pa so Korjaki. Na severnemu delu polotoka se je do leta 2007 nahajalo Korjaško avtonomno okrožje, kjer živi okrog 13.000 Korjakov. Kamčatska oblast in Korjaško avtonomno okrožje sta se z referendumom 23. oktobra 2005 leta 2007 združila v kamčatski kraj.

Med hladno vojno so Sovjeti pri preizkušanju dosega in zanesljivosti izstrelkov uporabljali Kamčatko kot ciljno točko.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]