Ameriška državljanska vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ameriška državljanska vojna
American Civil War Montage 2.jpg
Podobe iz ameriške državljanske vojne.
Datum 12. april 1861-9. april 1865
Prizorišče Večinoma južni del ZDA
Vzrok
vojne
Politična trenja med severnimi in južnimi država ZDA, ter napad konfederacijske vojske na trdnjavo Fort Sumter
Rezultat Zmaga unije
Udeleženci
US flag 34 stars.svg

Združene države Amerike ("Unija")

Confederate National Flag since Mar 4 1865.svg

Konfederacija ameriških držav ("Konfederacija")

Poveljniki
Abraham Lincoln
Ulysses S. Grant
Jefferson Davis
Robert Edward Lee
Moč
2,200,000 1,064,000
Žrtve
110,000 mrtvih v bojih
360,000 mrtvih skupaj
275,200 ranjenih
93,000 mrtvih v bojih
260,000 mrtvih skupaj
137,000 +ranjenih

Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.

Čas pred vojno[uredi | uredi kodo]

ZDA se v času, ko so Evropo pretresale vojne z Napoleonom, niso vpletale v oborožen spopad. S priključitvami, vojnami, nakupi ali pogodbami (1803 so od Napoleona kupile francosko Louisiano, 1819 od Španije kupljena Florida, 1845 priključen Teksas, 1846 odstopljene Oregon, Arizona in Nova Mehika ...) so povečevale svoje ozemlje, tako da je v devetdesetih letih, med 1763 in 1853, naposled zajelo vse podcelinsko prostranstvo. S tem so preprečile oživitev britanskega ali francoskega vpliva in poskrbele za uresničitev Monroejeve doktrine iz leta 1823, po kateri Amerike ne sme kolonizirati nobena tuja sila.

V prvi tretjini 19. stoletja je prišel prvi val priseljencev iz Irske (zaradi t.i. krompirjeve lakote) in Nemčije (okoli 60.000 ljudi). Konec štiridesetih let 19. stoletja so ZDA vodile politiko hitrejšega prodiranja na zahod in naseljevanje čez prerije, torej čas naseljevanja Kalifornije - zlata mrzlica. Prav tako je prišlo čedalje več priseljencev iz preostalih delov Evrope. Poleg Ircev in Nemcev tudi politični emigrantje iz Poljske, Italije, v 80. letih 19. stoletja pa priseljenci skandinavskih držav ter držav vzhodne Evrope.

Vprašanje suženjstva[uredi | uredi kodo]

Vse bolj pa se je postavljalo vprašanje suženjstva, saj je v nekaterih državah že veljala njegova prepoved, v drugih pa se je še utrjevalo in širilo zato se je prepad med kmečkim, na plantažnem gospodarstvu temelječem jugu, in pa vedno bolj industrializiranem severom vedno bolj poglabljal. To se je kazalo tudi v pogledih političnih strank, saj so demokrati zavračali državno vodenje in se zavzemali za demokratične pravice ljudstva, medtem ko so republikanci hoteli utrditev centralne oblasti. Demokrate je vodil Andrew Jackson - razcvet reformnih gibanj (30. in 40. leta 19. stoletja) - abolicionizem (abolicionisti so bili za odpravo suženjstva), prohibicija (protialkoholna društva), ženska gibanja (1848 dosegle pravico javnega nastopanja).

Ko so ZDA dokončno zaokrožile svoje ozemlje oziroma ko se je končala faza ozemeljske ekspanzije, so družbeni nemiri, ki so ga povzročila vprašanja suženjstva, postajali vse ostrejši. Na severu so bila vse glasnejša družbenopolitična in moralna kritika suženjskega sistema (mdr. je 1852 izšel znameniti roman Harriet Beecher-Stowe Koča strica Toma; na jugu pa so se države še vedno močno oklepale suženjstva, njegov obstoj in nadaljevanje pa utemeljevali z različnimi spornimi antropološkimi, socialnoekonomskimi in verskimi argumenti. Prepad med nasprotniki suženjstva in njegovimi zagovorniki je bil vedno hujši in se je poglabljal zaradi različnih oblik gospodarstva in družbenega reda. Medtem ko je bila za sever značilna živahna trgovina, industrija, ladjedelstvo ter demokratičen pogled na svet, je na jugu prevladoval tip plantažnega gospodarstva monokultur in bombaža ter patriarhalno-aristokratski pogled na svet.

Vrhunec[uredi | uredi kodo]

Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki je bil znan kot oster nasprotnik suženjstva. Februarja 1861 se je enajst južnih držav odcepilo in oklicalo svojo konfederacijo z lastno ustavo in svojim predsednikom Jeffersonom Davisom ter glavnim mestom Richmondom v Virginiji.

Aprila 1861 je izbruhnila državljanska vojna, ki je bila zelo krvava in gospodarsko uničujoča, saj je Združene države Amerike stala več mrtvih (več kot 600.000), kot je pozneje padlo Američanov v vseh vojnah od začetka ZDA do sedaj.

Kljub temu da je bil sever od vsega začetka močnejši po gospodarskih potencialih in tudi po številu prebivalstva (21 milijonov na severu in 11 milijonov na jugu, od tega jih je bilo 3 milijone sužnjev), njegova zmaga ni bila lahka. Na pomembnejšem vzhodnem bojišču so bile južnjaške sile pod poveljstvom generala Roberta E. Leeja veliko boljše in so uspele nanizati serijo velikih zmag nad severnjaškimi silami. Severnjaške sile so uspele zmagati le pri Antietamu, Gettysburgu ter pri Petersburgu. Šele ko se je severni vojski posrečila pomorska blokada južnih držav, katera so orožje kupovala iz Evrope, saj same niso imele zadostnih količin, se je zmaga začela nagibati na njihovo stran. General William Tecumseh Sherman je z uničevalnim pohodom skozi Georgijo in Južno Karolino obe državi gospodarsko uničil in aprila 1865 je bilo s kapitulacijo generala Roberta Edwarda Leeja pri Appomattoxu v Virginiji konec secesijske vojne.

Že leta 1863 je Lincoln objavil deklaracijo o enakopravnosti sužnjev, nekaj dni po kapitulaciji južnih držav pa je Lincoln v svojem drugem predsedniškem mandatu postal žrtev atentata.

Pomen secesijske vojne[uredi | uredi kodo]

Po zmagi severnih držav je bilo leta 1865 suženjstvo takoj odpravljeno, naslednje leto so nekdanji sužnji dobili meščanske pravice. Voditelji secesije pa niso smeli opravljati višjih državnih služb in južne države so bile šele leta 1871 zopet sprejete v zvezo.

Ameriška državljanska vojna je bila prva moderna vojna v zgodovini saj je bila prvič uporabljena sodobna tehnika - železnica, telegraf, oklepne ladje, mine in celo prva podmornica.

Vojna se je močno vtisnila v družbeno podzavest prebivalstva, kar se je čutilo še desetletja in odsevalo v književnosti in drugih umetnosti (roman Margaret Mitchell in kasneje film V vrtincu je postal ena najbolj znanih umetniških upodobitev vojne).

Zunanje povezave (v angleščini)[uredi | uredi kodo]