Abraham Lincoln

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Abraham Lincoln
Abraham Lincoln

Mandat:
4. marec 186115. april 1865
Podpredsednik(i): Hannibal Hamlin (1861-1865); Andrew Johnson (marec-april 1865)
Predhodnik: James Buchanan
Naslednik: Andrew Johnson

Rojstvo: 12. februar 1809
Hardin County, Kentucky
Smrt: 15. april 1865
Washington, D.C.
Politična stranka: Stranka vigovcev, Republikanska stranka
Zakonec: Mary Todd Lincoln
Narodnost: ameriška
Vera: neopredeljen
Podpis: Abraham Lincoln signature.JPG

Abraham Lincoln (tudi Abe Lincoln, »Pošteni Abe« (angleško Honest Abe) in »Veliki emancipator« (angleško Great Emancipator), ameriški politik, * 12. februar 1809, Sinking Spring Farm pri Hodgenvillu, okrožje Hardin, Kentucky, ZDA, † 15. april 1865, Washington.

Lincoln je bil 16. predsednik Združenih držav Amerike (od leta 1861 do 1865) in prvi republikanski predsednik.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Lincoln je močno nasprotoval širjenju suženjstva v zvezna ozemlja, zato je njegova zmaga na predsedniških volitvah leta 1860 še podkrepila razdelitev naroda na dva dela. Pred njegovo umestitvijo marca 1861 se je sedem južnih suženjskih zveznih držav odcepilo od ZDA, ustanovilo Konfederacijske države Amerike ter v upravljanje prevzelo trdnjave ter drugo lastnino ZDA in njene vojske na svojem ozemlju. Ti dogodki so kmalu privedli do ameriške državljanske vojne.

Lincoln je bil prekaljen politik, ki je s spretnim uravnotežanjem nasprotujočih si mnenj in usmerjanju medsebojno sovražnih skupin k skupnemu cilju pripeljal vojno do zmage ZDA nad odcepljenimi konfederacijskimi državami. Njegove vodstvene sposobnosti so se izkazale v diplomatskem ravnanju z obmejnimi suženjskimi zveznimi državami na začetku bojev, v zavrnitvi poskusa kongresa, da bi ponovno uredil Lincolnov predsedniški kabinet (1862), v številnih govorih in objavah, ki so pripomogli k mobilizaciji severnih držav ter v zavrnitvi miru v predsedniški kampanji leta 1864. Nekateri ga grajajo zaradi izdajanja izvršnih ukazov, nasprotujočih habeas corpus ter zapiranja nasprotujočih vladnih uradnikov in nekaterih založnikov.

Lincoln je imel močan vpliv na politične in družbene ustanove ZDA. Njegovo najpomembnejše dejanje je bilo tu morda osnovanje pogojev za večjo centralizacijo moči v zvezni vladi in oslabitev moči vlad posameznih zveznih držav, čeprav to ni dorečeno. Zvezna vlada je bila po t. i. rekonstrukciji ponovno oslabljena, sodobna administrativna zvezna država pa je nastala šele z Rooseveltovim New Dealom 70 let kasneje. Lincoln je bil tudi predsednik, ki je zahvalni dan proglasil za narodni praznik, ustanovil ministrstvo za poljedelstvo (čeprav ne na nivoju kabineta), prenovil narodno bančništvo in banke ter za zvezni državi priznal Zahodno Virginijo in Nevado. Prav tako je s podpisom Zakona o zemlji priseljencev (Homestead Act) leta 1862 spodbudil prizadevanja za naselitev belcev na ameriškem Zahodu. Kakorkoli, najbolj slovi po ključni vlogi pri ukinitvi suženjstva v ZDA z uzakonitvijo Razglasa o odpravi suženjstva (Emancipation Proclamation), ki je pripravil tla za popolno odpravo le-tega.

Atentat[uredi | uredi kodo]

Atentat na Lincolna, izveden le teden po predaji konfederacijskega generala Roberta Edwarda Leeja pri Appomatoxu, je umrlega pri milijonih Američanov napravil za mučenika. Navadno ga uvrščajo med največje predsednike ZDA, čeprav ga nekateri grajajo zaradi prekoračitev utečenih meja izvršne oblasti.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)


Predstavniški dom ZDA
Predhodnik: 
John Henry
Član predstavniškega doma ZDA
iz 7. kongresnega okrožja Illinoisa

1847–1849
Naslednik: 
Thomas Harris
Funkcije v političnih strankah
Predhodnik: 
John Frémont
Republikanska nominacija za
predsednika Združenih držav Amerike

1860 in 1864
Naslednik: 
Ulysses Grant
Politične funkcije
Predhodnik: 
James Buchanan
Predsednik Združenih držav Amerike
1861–1865
Naslednik: 
Andrew Johnson