Južna Tirolska

Južnotirolska pokrajina

Uradni jeziki	nemščina, italijanščina, ladinščina
Glavno mesto	Bolzano
Največje mesto	Bolzano, Merano, Briksen
Občine	116
Predsednik	Luis Durnwalder
Površina	Skupno 7.400 km²
Prebivalstvo	- Skupno (2001)492.999 - Gostota 67/km²
Upravne skupnosti	* Bolzano * Burggrafenamt * Prekpoadižje-Spodnja Južna Tirolska * Salten-Šlernska * Pustriška dolina * Dolina reke Eisack * Dolina Wipptal * Vinšgau
Meje	* Pokrajina Trento * Lombardija: Sondrio * Benečija: Belluno * Tirolska (Avstrija) * Salzburg (Avstrija) * Graubünden (Švica)
Član	* Euregio * Alpe Adria * Arge Alp * Alpska konvencija * Alpska Mesta

Južna Tirolska (italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne italijanske pokrajine Bolzano (Avtonomna pokrajina Bolzano-Južna Tirolska: italijansko Provincia Autonoma di Bolzano-Alto Adige, nemško Autonome Provinz Bozen-Südtirol in ladinsko Provinzia Autonoma de Bulsan) v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje. Deželno glavno mesto je Bolzano. Južna Tirolska je upravno razdeljena na 8 upravnih skupnosti (it. comunità comprensoriale, nem. Bezirksgemeinschaft) in upravne skupnosti so nadalje razdeljene na 116 občin (it. comune, nem. Gemeinde: 91 občin, 17 trgovskih občin in 8 mestnih občin). Prebivalci večinoma govorijo nemško (68 %), italijansko (28 %), in ladinsko (4 %).

Večje občine

Glavno mesto je Bolzano/Bozen, ki šteje preko 100.000 prebivalcev, medtem ko so ostale občine manjše (podatki 31.12.2006):

Mesto	Prebivalcev
Bolzano/Bozen	100.562
Merano/Meran	36.119
Bressanone/Brixen	19.786
Laives/Leifers	16.161
Brunico/Bruneck	14.535
Appiano sulla strada del vino/Eppan an der Weinstraße)	13.518
Lana/Lana	10.706

Naravne zanimivosti

V pokrajini je 176 naravnih jezer nad 100 metrov dolžine, večina na nadmorski višini preko 2000 metrov. Razen teh je tudi več umetnih jezer, od katerih ostane najbolj v spominu Lago di Resia/Reschensee zaradi cerkvenega zvonika, ki se dviga iz vode.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

• Državni park Stelvio/Stilfser Joch (Parco nazionale dello Stelvio)
• Regijski park Dolomiti di Sesto (Parco naturale regionale Dolomiti di Sesto)
• Regijski park Vedrette di Ries-Aurina (Parco naturale regionale Vedrette di Ries -Aurina)
• Regijski park Puez Odle (Parco naturale regionale Puez Odle)
• Regijski park Monte Corno (Parco naturale regionale Monte Corno)
• Regijski park Sciliar (Parco naturale regionale dello Sciliar)
• Regijski park Fanes - Sennes - Braies (Parco naturale regionale Fanes - Sennes e Braies)
• Regijski park Gruppo di Tessa (Parco naturale regionale Gruppo di Tessa)

Razen parkov je zaščitenih še 27 biotopov in več drugih naravnih spomenikov.

Zgodovinske zanimivosti

V Bocenski pokrajini je bil med leti 1939 in 1942 zgrajen obrambni fortifikacijski sistem iz strahu pred možno nemško invazijo. Načrt je predvideval zgradnjo velikih dobro oboroženih bunkerjev v dolinah, kamor so vodili trije glavni prelazi, to je Brenner, Toblach in Reschen. Vsi trije prelazi vodijo v samo mesto Bocen, kjer je bila predvidena velika končna fortifikacija. Med Brenerjem in mestom je bilo sedem zapor, med Toblahom in mestom drugih sedem in med Rezijo in mestom šest. Bocenska zadnja obrambna črta bi bila morala šteti skupno kar 64 bunkerjev. Druge fortifikacije so bile sezidane tudi v stranskih dolinah, kamor se spuščajo poti iz manjših alpskih prelazov. Seveda je Nemčija večkrat zahtevala prekinitev teh del in odstranitev obrambnih enot, dokler ni Italija oktobra 1942 uradno pristala. Baje ne iz spoštovanja ali strahu, temveč enostavno zaradi pomanjkanja orožja, ki bi ga morala namestiti v bunkerje. V Bocenski pokrajini je bilo dograjenih vsega skupaj okoli 300 bunkerjev in 80 jih ni bilo dokončanih, a velika večina ni bila nikoli oborožena. Od 27 postojank težke artilerije je bilo dokončanih le 8 in še te so ostale brez orožja.

Viri

• Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
• Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
• Le fortificazioni del Vallo Alpino Littorio in Alto Adige, Alessandro Bernasconi, Giovanni Muran - Temi, Trento, 1999

Zunanje povezave

• Avtonomna dežela Južna Tirolska (it., nem., lad., ang., fr.)
• Evropska dežela (Euregio) Tirolske (it., nem., ang.)
• Alpe Adria (slo)
• Arge Alp (nem)
• Alpska konvencija (slo)
• Alpska mesta (slo)