Bolzano (pokrajina)
| Glavno mesto | Bolzano/Bozen |
| Največja mesta | Bolzano/Bozen, Merano/Meran, Bressanone/Brixen |
| Občine | Seznam 116 občin |
| Predsednik | Luis Durnwalder |
| Površina | Skupno 7.400 km² |
| Prebivalstvo | - Skupno (2001) 492.999 - Gostota 67/km² |
| Upravne skupnosti | * Bolzano * Burggrafenamt * Prekpoadižje-Spodnja Južna Tirolska * Salten-Šlernska * Pustriška dolina * Dolina reke Eisack * Dolina Wipptal * Vinšgau |
| Meje | * Pokrajina Trento * Lombardija: Sondrio * Benečija: Belluno * Tirolska (Avstrija) * Salzburg (Avstrija) * Graubünden (Švica) |
| Član | * Euregio * Alpe Adria * Arge Alp * Alpska konvencija * Alpska Mesta |
| |
Avtonomna pokrajina Bolzano (uradno: italijansko Provincia Autonoma di Bolzano [provìnča autònoma di bolcàno], nemško Autonome Provinz Bozen [aotonòme provìnc bòcen] in ladinsko Provinzia Autonòma de Bulsan [provìncja autonòma de bulsàn]) je ena od dveh avtonomnih pokrajin, ki sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentinsko - Zgornje Poadižje. Na severu meji z Avstrijo (Severna Tirolska), na vzhodu z Avstrijo-Vzhodna Tirolska in z deželo Benečija, na jugu s Trentinskim ter na zahodu s Švico in z deželo Lombardijo. Upravno je razdeljena na 8 upravnih skupnosti (it. comunità comprensoriale, nem. Bezirksgemeinschaft), ki so nadalje razdeljene na 116 občin (it. comune, nem. Gemeinde: 91 "navadnih", 17 tržnih in 8 mestnih občin). Prebivalci, ki jih je okoli 500.000, govorijo nemško (68 %), italijansko (28 %), in ladinsko (4 %).
Večje občine[uredi | uredi kodo]
Glavno mesto je Bolzano/Bozen (poslovenjeno tudi Bocen), ki šteje več kot 107.000 prebivalcev (2016), medtem ko so ostale občine manjše (podatki 31.12.2006):
| Mesto | Prebivalci | ||
|---|---|---|---|
| Italijansko | Nemško | Ladinsko | |
| Bolzano | Bozen | Bulsan | 100.562 |
| Merano | Meran | Maran | 36.119 |
| Bressanone | Brixen | Persenon | 19.786 |
| Laives | Laifers | Laives | 16.161 |
| Brunico | Bruneck | Bornech | 14.535 |
| Appiano sulla Strada del Vino | Eppan an der Weinstraße | 13.518 | |
| Lana | Lana | 10.706 | |
Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]
V pokrajini je 176 naravnih jezer nad 100 metrov dolžine, večina na nadmorski višini preko 2000 metrov. Razen teh je tudi več umetnih jezer, od katerih ostane najbolj v spominu Lago di Resia/Reschensee zaradi cerkvenega zvonika, ki se dviga iz vode.
Seznam zaščitenih področij v pokrajini:
- Državni park Stelvio/Stilfser Joch (Parco nazionale dello Stelvio)
- Regijski park Dolomiti di Sesto (Parco naturale regionale Dolomiti di Sesto)
- Regijski park Vedrette di Ries-Aurina (Parco naturale regionale Vedrette di Ries -Aurina)
- Regijski park Puez Odle (Parco naturale regionale Puez Odle)
- Regijski park Monte Corno (Parco naturale regionale Monte Corno)
- Regijski park Sciliar (Parco naturale regionale dello Sciliar)
- Regijski park Fanes - Sennes - Braies (Parco naturale regionale Fanes - Sennes e Braies)
- Regijski park Gruppo di Tessa (Parco naturale regionale Gruppo di Tessa)
Razen parkov je zaščitenih še 27 biotopov in več drugih naravnih spomenikov.
Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]
V Bocenski pokrajini je bil med letoma 1939 in 1942 zgrajen obrambni fortifikacijski sistem iz strahu pred možno nemško invazijo. Načrt je predvideval zgradnjo velikih dobro oboroženih bunkerjev v dolinah, kamor so vodili trije glavni prelazi, to je Brenner, Toblach in Reschen. Vsi trije prelazi vodijo v samo mesto Bocen, kjer je bila predvidena velika končna fortifikacija. Med Brenerjem in mestom je bilo sedem zapor, med Toblahom in mestom drugih sedem in med Rezijo in mestom šest. Bocenska zadnja obrambna črta bi bila morala šteti skupno kar 64 bunkerjev. Druge fortifikacije so bile sezidane tudi v stranskih dolinah, kamor se spuščajo poti iz manjših alpskih prelazov. Seveda je Nemčija večkrat zahtevala prekinitev teh del in odstranitev obrambnih enot, dokler ni Italija oktobra 1942 uradno pristala. Baje ne iz spoštovanja ali strahu, temveč enostavno zaradi pomanjkanja orožja, ki bi ga morala namestiti v bunkerje. V Bocenski pokrajini je bilo dograjenih vsega skupaj okoli 300 bunkerjev in 80 jih ni bilo dokončanih, a velika večina ni bila nikoli oborožena. Od 27 postojank težke artilerije je bilo dokončanih le 8 in še te so ostale brez orožja.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
- Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
- Le fortificazioni del Vallo Alpino Littorio in Alto Adige, Alessandro Bernasconi, Giovanni Muran - Temi, Trento, 1999
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Avtonomna dežela Južna Tirolska (it., nem., lad., ang., fr.)
- Evropska dežela (Euregio) Tirolske (it., nem., ang.)
- Alpe Adria (slo)
- Arge Alp (nem)
- Alpska konvencija Arhivirano 2004-06-08 na Wayback Machine. (slo)
- Alpska mesta Arhivirano 2008-05-12 na Wayback Machine. (slo)
