Sablja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Francoska mornariška sablja iz 19. stoletja

Sáblja (ime izvira iz madžarske besede szablya) je lahko hladno orožje za zadajanje udarcev in bodenje.

Vojaška sablja[uredi | uredi kodo]

Vojaška sablja ima rezilo, ki je nabrušeno le na eni strani. Praviloma je rahlo ukrivljena. Uporabljala jih je predvsem konjenica. Ima polkrožni ščitnik za zaščito roke. Dolga je od 70 do 100 cm in je težka od 700 do 1400 gramov. Zaradi krivine ni najbolj primerna za bodenje, zato pa toliko bolj za sekanje. Ti lastnosti sta pri orientalskih sabljah zaradi večje krivine bolj poudarjeni.

V Evropo je sablja prišla iz azijskih step, ki so jo s pridom uporabljale pri vdorih v Evropo. Najbolj je bila razširjena v V Evropi (Bizanc in Rusija sta jo uporabljala že od okoli leta 1200), Zahod pa jo je posvojil razmeroma pozno, ko jo je pričela uporabljati lahka konjenica.

Danes se sablja uporablja le kot dodatek k slovesni uniformi. V Slovenski vojski dobijo novoimenovani brigadirji tudi brigadirsko sabljo, ki je simbol njihovega statusa v oboroženih silah.

Športno sabljanje[uredi | uredi kodo]

Sablja

Sablja za športno sabljanje je dolga največ 105 cm. Lahko je težka največ 500 gramov, je pa praviloma lažja. Ima ščitnik, ki ščiti roko. Prav tako ima za razliko od meča in floreta na ročaju dodaten ščitnik, ki ščiti roko pred udarci. Na ročaju ni utorov za prste in se lahko drži na različne načine. Veljajo zadetki nasprotnika, ki zadenejo roke, telo ali glavo, pri čemer ni pomembno ali je bil to udarec ali sunek.

Vrste sabelj[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]