Humin
| Humin Gemona del Friuli |
|||
|---|---|---|---|
| — Občina (comune) — | |||
| Città di Gemona del Friuli | |||
 |
|||
|
|||
 Humin
|
|||
| Koordinati: 46°17′N 13°8′E / 46.283°N 13.133°EKoordinati: 46°17′N 13°8′E / 46.283°N 13.133°E | |||
| Država |  Italija |
||
| Dežela | Furlanija - Julijska krajina | ||
| Pokrajina | Videmska pokrajina (UD) | ||
| Frazioni | Campagnola, Campolessi, Maniaglia, Ospedaletto, Godo, Centro Storico, Stalis, Taviele, Taboga | ||
| Upravljanje | |||
| • Župan | Paolo Urbani | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 56,2 km2 | ||
| Nadmorska višina | 272 m | ||
| Prebivalstvo (30. november 2008)[1] | |||
| • Skupno | 11.175 | ||
| • Gostota | 200 preb./km2 | ||
| Demonim | Gemonesi | ||
| Časovni pas | CET (UTC+1) | ||
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) | ||
| Poštna številka | 33013 | ||
| Klicna koda | 0432 | ||
| Zaščitnik | Santa Maria Assunta | ||
| Dan | 8. december | ||
| Spletna stran | Uradna spletna stran | ||
Humin (furlansko Glemone, italijansko Gemona del Friuli, nemško Klemaun) je občina in istoimensko mesto v severovzhodnem delu Furlanije na slovensko - italijanski narodnostni meji.
Občina Gumin se razprostira na površini 56 km² in ima 11.104 prebivalcev. Mesto se je razvilo ob vznožju Malega Karmana vzhodno od reke Tilment. V Guminu je križišče železniških prog Videm - Trbiž in Gumin - Maniago. Prebivalci se ukvarjajo predvsem z lesno industrijo, ki nazaduje, povečujejo pa se trgovina, gradbena in kovinska industrija. Mesto je bilo ob potresu 1976 popolnoma porušeno, vendar so zgodovinsko jedro in najpomembnejše kulturnozgodovinske spomenike že obnovili.
Gumin se v starih listinah kot Glemona oziroma Klemaun prvič omenja okoli leta 610. Z arheološkimi najdbami pa je dokazano, da je bilo današnje področje Gumina poseljeno že v prazgodovini in antiki. Razmeroma ugodne cestne povezave med severovzhodno Italijo in nemškimi deželami ob reki Tilment in po Kanalski dolini je kraju omogočila razmeroma hitro in močno gospodarsko rast. Mesto je bilo od 1420 v lasti Beneške republike, od 1797 do 1866 pa Avstrije; od leta 1866 je v Italiji.
Župnijska cerkev Matere božje, triladijsko stavbo so začeli graditi v 13. stoletju in jo v tridesetih letih 14. stoletja v gotskem dokončali. V mestu sta še cerkvi Santa Maria delle Grazia in sv. Janeza Krstnika, ki jo je do potresa (1976) krasil čudovito poslikan lesen strop. Na mestnem trgu stoji renesančna palača postavljena leta 1502.
Meščani [uredi]
- Tomaž Fantoni, furlanski slikar, pozlatar in rezbar, delujoč na Štajerskem,
- Jakob Brollo (Giacomo Brollo), furlanski slikar, delujoč na Štajerskem,
Reference [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Humin |
