Rezbarstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Del rezbarjene opreme cerkve v Ulmu

Rezbarstvo je umetniško ali obrtniško oblikovanje predvsem lesa z rezilom, sedaj namenjeno predvsem olepšavi.

Rezbarstvo je doživelo svoj prvi razcvet že v Starem Egiptu. V Evropski umetnosti se je uveljavilo že v zgodnjekrščanski umetnosti, zlasti dolgo tradicijo ima v rezljanju cerkvenih vrat. V 12. stoletju so se pričeli pojavljati monumentalni kipi Križanega. V 15. stoletju se je rezbarstvo zelo razširilo in doživelo umetniški razcvet, še zlasti v nemško govorečih deželah in na Nizozemskem, saj so tam rezbarji pričeli izdelovati cerkveno opremo, zlasti oltarje, klopi, kipce in drugo.

Danes je rezbarstvo predvsem umetniško oblikovanje skulptur iz lesa ali kosti in tehnika oblikovanja okrasja notranjih prostorov (opažev, podbojev, vratnih kril) ter notranje opreme (omare, stoli, mize).

Rezbar na lesen blok nariše obliko skulpture, nato jo na grobo izrezlja (večje kose tudi obteše). Potem na fino z rezbarskimi noži in dleti oblikuje skulpturo, nakar jo še površinsko obgela z glajenjem, voskanjem, barvanjem itd.

Galerija slik[uredi | uredi kodo]