Špeter Slovenov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Špeter Slovenov

San Pietro al Natisone
Comune di San Pietro al Natisone / Občina Špeter Slovenov
Špeter Slovenov se nahaja v Italija
Špeter Slovenov
Špeter Slovenov
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 46°8′N 13°29′E / 46.133°N 13.483°E / 46.133; 13.483Koordinati: 46°8′N 13°29′E / 46.133°N 13.483°E / 46.133; 13.483
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija - Julijska krajina
PokrajinaVidem (UD)
FrazioniAtovca, Ažla, Bečja, Bjarč, Cedron, Čabaji, Klenje, Kočebar, Koreda, Kuosta, Mohorin, Mečana, Nokula, Podar, Petjag, Muost, Puoje, Sarženta, Tarpeč, Lipa, Gorenj Barnas, Pod Barnas, Dolenj Barnas
Upravljanje
 • ŽupanTiziano Manzini (Državljanska lista)
Površina
 • Skupno241 km2
Nadm. višina
175 m
Prebivalstvo
 (september 2011)
 • Skupno2.229
 • Gostota9,2 preb./km2
DemonimŠpeterslovenčan, Špeterslovenčanka
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
33049
Klicna koda0432
Mesta dvojčki
 • Sambreville(Državljanska lista)
ZavetnikSveti Peter in sveti Pavel
Dan29. junij
Spletna stran[Istitutional website Istitutional website]

Špeter Slovenov (beneškoslovensko Špietar, italijansko San Pietro al Natisone, nekoč San Pietro degli Slavi[1], furlansko San Pieri dai Sclavons) je naselje ob vznožju Nadiških dolin v Beneški Sloveniji. Je središče istoimenske italijanske občine v bivši Pokrajini Videm, v Furlaniji - Julijski krajini. V občini je leta 2004 živelo 2.212 prebivalcev, od tega po ocenah strokovnjakov okoli 88 % Slovencev, pripadnikov narodne manjšine v Italiji.[navedi vir] Naselje se je pred letom 1878 v italijanščini imenovalo San Pietro degli Slavi (dobesedno Sveti Peter Slovanov), zatem pa je bilo v okviru italijanizacije novih državljanov Italije preimenovano v San Pietro al Natisone (dobesedno Sveti Peter ob Nadiži).[navedi vir]

Špeter Slovenov je zaradi dvojezičnega šolskega središča, ustanovljenega leta 1984, a uradno priznanega šele z zaščitnim zakonom za Slovence 2001, pomembno središče slabo prepoznane in šele pred kratkim uradno priznane slovenske prisotnosti v Videmski pokrajini.

Območje občine[uredi | uredi kodo]

Območje[uredi | uredi kodo]

Vodnjak pred farno cerkvijo v Špeter Slovenov

Občina se razprostira na teritoriju 23,98 km²[2] na 140 m nadmorske višine in z najvišjo točko na 866 metrih na gori Sv. Jurij.[3] Občino prečka državna cesta št. 54, ki je najlažja komunikacijska pot med Italijo in Slovenijo za tiste, ki želijo priti v srednji del Posočja.

Občina Špeter Slovenov na severu meji na občino Podbonesec, in na vzhodu na občinon Sovodnje in Podutana na zahodu pa na občino Čedad in Tavorjana, na jugu pa na občino Prapotno.[4]

Občinsko ozemlje sestavlja spodnji del Nadiške doline (odsek med okolico vasi Perovica in zaselkom Pri mostu Svetega Kvirina (Ponte San Quirino), od spodnjega dela doline Aborna (Alberone) in do zahodnih grebenov Matajurja. V tem območju je tudi omenjena gora Sv. Jurij (narečno Svet Jur), gora Svet Kocjan (San Canziano) visoka 723 metrov nad morjem Svet Arnej (San Bartolomeo) z 624 m nadmorske višine.[5]

Hidrologija[uredi | uredi kodo]

Občino Špeter Slovenov napaja reka Nadiža, ki v občino priteče iz občine Podbonesec, kjer ima pritoke, kot so potok Aborna (Alberone), Kosca (Cosizza), Mamula in Klačinca. V bližini Dolenjega Barnasa (Vernassoja) in Pri mostu (Ponte San Quirino) je Nadiža zaradi znatne erozije struge, povzročila globoko in slikovito sotesko.

Geologija in morfologija[uredi | uredi kodo]

Območje občine je bogato z jamami in tudi kraškimi jamami. Regionalni katastrski register jam v Furlaniji Julijski krajini kaže na prisotnost 97 jam in ponorov.[6] Najpomembnejše jame so: blizu Atovce brezno Čerkonica, globoka 23 metrov;[7] pri vasi Klenju Čiastita Jama[8] in jama pri pod Ronk,[9] ki ima dva izhoda s prehodnimi votlinami dolgimi 175 metrov; v bližini zavetišča Biarzo.[10]

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Vasi[uredi | uredi kodo]

Dvojezični italijansko-slovenski napisi na prometni signalizaciji

Etnična sestava prebivalstva[uredi | uredi kodo]

Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 75,9 % prebivalcev v občini Špeter Slovenov opredelilo, da so Slovenci.[11]

Demografski razvoj[uredi | uredi kodo]


Spomeniki in kulturne znamenitosi[uredi | uredi kodo]

Pobratenost[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Dobesedno Sveti Peter Slovanov po modelu »Špeter Slovenov«.
  2. Sito istituzionale - Dati territorio e popolazione
  3. »Comuni italiani.it - Comune di San Pietro al Natisone, clima e dati geografici«. Pridobljeno 8. novembra 2011.
  4. »San Pietro al Natisone: comuni limitrofi«. comuni-italiani.it. Pridobljeno 8. novembra 2011.
  5. Carta topografica 1:25.000 per escursionisti "Valli del Natisone e Cividale del Friuli" - Foglio 041, Tabacco editrice
  6. »Regionalni kataster jam v Furlaniji Julijski krajini«. Pridobljeno 31. decembra 2012.
  7. »Rupa Cerconizza«. Pridobljeno 24. januarja 2018.
  8. »Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Ciastita Jama«. Pridobljeno 7. aprila 2018.
  9. »Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Jama pod Ronk«. Pridobljeno 7. aprila 2018.
  10. »Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Grotta di Biarzo«. Pridobljeno 7. aprila 2018.
  11. Thomas, Lee; Lokar A. (1977) Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy, Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
  • Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]