Bourboni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bourboni Francija in Navara

Država:	Francija, Navara (v Španiji)
Starševska veja:	Kapetingi
Nazivi:	vojvoda Bourbonski, kralj Navare, vojvoda Vendômski, kralj Francije, vojvoda Orléanski, Kralj Španije, Vojvoda Parmski, Kraljestvo Sicilije, Nadvojvoda Luksemburga, Vojvoda Seviljski
Začetnik:	Robert, grof Clermonta
Zadnji vladar:	Karel X. Francoski
Zdajšnji poglavar:	Ludvik Alfonz, vojvoda Anžujski, zakoniti dedič francoske krone
Leto izvora:	1272
Izumrtje:	1830
Narodnost:	Francozi
Mlajše veje:	Orléanski Orléans-Braganški Bourboni-Dve Siciliji Bourbon-Parmski

Bourboni so francoska kraljevska družina.

[uredi] Zgodovina

Okrog leta 900 so imeli Bourboni grajske posesti v kraju, ki se danes imenuje Bourbon-l`Archambault in je znano letovišče s toplicami ob reki Allier v istoimenskem departmaju. Vzpon družine je potekal preko preprostih vazalov grofov iz Bourgesa, vazalov francoskih kraljev, statusa grofov (1317), do vojvod (1327).

V zgodovino francoskih kraljev so se zapisali s poroko pripadnice družine, Beatrike, ki se je leta 1272 poročila z grofom Robertom Clermontskim, najmlajšim sinom kralja Ludvika IX. Svetega. Njun sin je postal prvi vojvoda in začetnik bourbonske veje na francoskem prestolu. Leta 1537 se je Anton Bourbon se je poročil z Ivano Albert, navarsko kraljico, njun sin Henrik, ki je po starših podedoval navarski prestol, pa je leta 1589 kot Henrik IV. postal kralj Francije.

Bourboni so kraljevsko oblast izgubili leta 1830 v julijski revoluciji in so bili izgnani. Zatočišče so našli v Gorici, kjer je leta 1836 umrl zadnji iz vrste kraljev, Karel X. Skupaj s člani svoje družine je pokopan v kripti frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Novi Gorici.