Divja svinja
| Divja svinja | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Sus scrofa Linnaeus, 1758  |
Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.
Je vsejedi sesalec. Prehranjuje se z koreninami, gomolji, želodom in drugimi plodovi, zelišči, jajci, deževniki, žuželkami, glodavci, mrhovino. Aktivna je podnevi in ponoči, živi v družinah, samec se pridruži skupinam le v paritvenem obdobju. Ima stalne teritorije.
Ima klinasto glavo in masivno telo. Lahko zraste do velikosti 180 cm in tehta do 180 kg, redko 250 kg. Samci so večji kot samice. Poleti je kožuh bolj ali manj siv, pozimi črnikast z gosto podlanko. Rada živi v bližini močvirij ali voda.
Razširjenost [uredi]
Evropa (razen Skandinavije in otokov, na Britanskem otočju iztrebljena), srednja in južna Azija, v Severno in Južno Ameriko, Avstralijo so jo zanesli.
V Sloveniji je splošno razširjena v listopadnih in mešanih gozdovih, do drevesne meje, posebno tam kjer so močvirja.
Razmnoževanje [uredi]
Paritveno obdobje traja od novembra do januarja, brejost traja 4-5 mesecev, povrže 4-6 (največ 12) mladičev, ki sesajo 3 mesece. So okrasto, do črno rjavi s temnimi vzdolžnimi progami.
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Divja svinja |
