Divja svinja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Divja svinja
Wild Boar Habitat quadrat.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina: Suidae (svinje)
Rod: Sus (svinja)
Vrsta: S. scrofa
Znanstveno ime
Sus scrofa
Linnaeus, 1758
Leefgebied wild zwijn.JPG

Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.

Je vsejedi sesalec. Prehranjuje se z koreninami, gomolji, želodom in drugimi plodovi, zelišči, jajci, deževniki, žuželkami, glodavci, mrhovino. Aktivna je podnevi in ponoči, živi v družinah, samec se pridruži skupinam le v paritvenem obdobju. Ima stalne teritorije. Hrano išče in lovi le ponoči.

Ima klinasto glavo in masivno telo. Lahko zraste do velikosti 180 cm in tehta do 180 kg, redko 250 kg. Samci so večji kot samice. Poleti je kožuh bolj ali manj siv, pozimi črnikast z gosto podlanko. Rada živi v bližini močvirij ali voda.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Evropa (razen Skandinavije in otokov, na Britanskem otočju iztrebljena), srednja in južna Azija, v Severno in Južno Ameriko, Avstralijo so jo zanesli.

V Sloveniji je splošno razširjena v listopadnih in mešanih gozdovih, do drevesne meje, posebno tam kjer so močvirja. V Ameriko in Avstralijo pa jih je naselil človek.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Paritveno obdobje traja od novembra do januarja, brejost traja 4-5 mesecev, povrže 4-6 (največ 12) mladičev, ki sesajo 3 mesece. So okrasto, do črno rjavi s temnimi vzdolžnimi progami. Drugače rečemo razmnoževanju tudi "bukanje". Med bukanjem samec močno shujša. Zanimivo pa je, da čeprav svinja lahko skoti do 13 mladičev jih lahko preživi le 8 saj ima svinja le 8 seskov.

Fizični opis[uredi | uredi kodo]

Merjasci imajo masivno in debelo telo, ki se zoži v koničast rilec. Odrasli merjasec je visok 1 m, široka pa od 1,1 m – 1,6 m. Tehtaj tudi do 170 kg. Imajo kratke noge, ki so močne in imajo 4 kremplje. Krepek rep, ki se konča z čopom dlak. Imajo izredno razvita čutila. Najbolj pomemben in najbolj razvit čut je voh. Imajo 44-45 zob, in dva posebej razvita podočnika ki sta tudi njihovo glavno orožje. Imenujemo jih "čekani".

Hrana[uredi | uredi kodo]

Iz divjih svinja pa kuhajo tudi zelo dober golaž, nekateri tudi pršut.