Sahara

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sahara (الصحراء الكبرى)
Puščava
Satelitski posnetek Sahare, avtor: NASA World Wind.
Države Alžirija, Čad, Egipt, Eritreja, Libija, Mali, Mavretanija, Maroko, Niger, Sudan, Tunizija, Zahodna Sahara
Najvišja točka Emi Koussi 3.415 m
 - Koordinate 19°47′36″N 18°33′6″E / 19.79333°N 18.55167°E / 19.79333; 18.55167
Najnižja točka Katarska depresija (−133 m)
 - Koordinate 30°0′0″N 27°5′0″E / 30°N 27.083333°E / 30; 27.083333
Dolžina 4.800 km (2.983 mi), E/W
Širina 1.800 km (1.118 mi), N/S
Velikost 9.400.000 km2
Biome Desert

Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja peščena puščava na svetu. Leži v Severni Afriki in obsega prek 9 milijonov km², in še vedno se širi. Sahara deli Afriko v dve kulturno in podnebno različni območji: Severno in Podsaharsko Afriko.

Na severu jo omejujeta gorovje Atlas in Sredozemsko morje, na zahodu Atlantski ocean, na vzhodu Rdeče morje, na jugu pa Sudan in dolina reke Niger. Od zahoda proti vzhodu meri okrog 5000 km, od severa proti jugu pa od 1500 do 2000 km. Sahara je nastala ob severnem povratniku (23,5° severne zemljepisne širine). Tukaj se proti tlem spuščajo suhi vetrovi pasati, zato na področju pade izredno malo padavin. Sahara je podnevi tudi izjemno vroča. Najvišji vrh Sahare je ugasli ognjenik Emi Koussi s 3415 metri v gorovju Tibesti v severnem Čadu.

Edina reka, ki priteče prek Sahare, je Nil v Egiptu. Države na severu Sahare imenujemo države Magreba (arabsko zahod). To so Maroko, Alžirija in Tunizija. Polpuščavski pas, ki se na jugu Sahare vleče v smeri vzhod-zahod prek vse Afrike in predstavlja mejo med puščavo in savano, imenujemo Sahel. Sušna obdobja na področju Sahela povzročajo veliko lakoto.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zelo zgodaj so skozi peščena območja vzhodne in severne Sahare potovali trgovci. Sredi 19. stoletja je večina ljudi mislila, da je Sahara velikanska peščena ploskev, ki se širi do Indije. Prvi ljudje, ki so si upali prestopiti meje, so bili razni pustolovci, raziskovalci, ter kasneje misijonarji.

Konec 19. stoletja pa so začeli Francozi in Britanci osvajati severna področja Sahare - Maroko, Alžirijo ter Egipt.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Ljudje živijo na robovih puščave že skoraj 500.000 let. Domače prebivalstvo v Sahari je sestavljeno iz najrazličnejših rodov in plemen ljudstev iz črne Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz sredozemskega prostora. Večji del puščavskega prebivalstva predstavljajo Tuaregi. Od 7. stoletja pa se je na to območje preseljevalo vedno več Arabcev.

Stalne naselbine so nastajale tam, kjer je bilo dovolj vode, na križiščih karavanskih poti pa so se nato razvila manjša mesta, kot so Agadez, Ghat in Kufra. Med prebivalci teh oaz je vse v 20. stoletje obstajala medsebojna odvisnost. Zaradi sušnih obdobij v zadnjih letih in zaradi političnih ter tehničnih sprememb (npr.prevažanja blaga s tovornjaki) so številni nomadi začeli opuščati stare življenjske navade in se bolj ali manj neprostovoljno naseljevati v oaznih mestih in na območju Sahela.

Zaradi sušnih obdobij, političnih in tehničnih sprememb, zaradi katerih nomadi opuščajo stare življenjske, se je začel proces dezertifikacije. Nomadi se za stalno naseljujejo na tem zelo občutljivem ekosistemu, ki ga poleg pogostih suš dandanes ogroža tudi prenakomerno izčrpavanje zemlje. Puščava se počasi pomika v območja Sahela, kjer ne uspevajo več pridelki, ki so prebivalce oskrbovali s hrano. Zaradi pogostih suš vsako leto umre na tisoče ljudi.

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Rastlinstvo v Sahari je opredeljeno na zelo malo področij. Toda kljub zelo slabim pogojev v Sahari najdemo trnasto grmičevje in majhna drevesa kot so akacije in tamariske (predvsem v nižavah in dolinah), medtem ko v gorah rastline rastejo med kamni. Rastline so se izjemno prilagodile neugodnem podnebju. Večina rastlin ima dolge korenine, ki ob občasnih deževjih shranijo vsako kapljico talne vode. Tudi oblike listov so popolnoma prilagojene - listi so špičasti in običajno povoskani. Edina območja, ki pa so popolnoma brez rastlinstva, so gručaste puščave.

Živalstvo v puščavi je omejeno na veliko vrst žuželk, ptic ter glodavcev.

Geologija[uredi | uredi kodo]

Običajno si, ko zaslišimo besedo Sahara, predstavljamo peščeno puščavo, vendar moramo vedeti, da peščena puščava ali erg predstavlja komaj slabo petino vse Sahare. Saharski pesek nastaja zaradi erozije in preperevanja gorovij, ki ga veter počasi, a vztrajno spreminja v prah. Površje Sahare je povečini skalnato (hamada) ali pa gručasto (serir).

Del pokrajine sestavljajo tudi suhe rečne struge ali vadiji, ki vodijo s pogorij in so hkrati dokaz, da je bila Sahara nekoč bolj vodnata. Včasih se vreme za nekaj minut spremeni hudo deževje, ki z vodo napolni vadije in še bolj pospešuje preperevanje.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

V Sahari prevladuje tropsko puščavsko podnebje, za katerega so značilna ogromna temperaturna nihanja (okoli 50 °C). Podnevi se temperature dvignejo prek 40 °C, ponoči pa padejo pod 0°. V Sahari vsako leto pade le okoli 150 mm padavin in traja več let, da se iz kakšnega oblaka za hip utrga dež, kar povzroči, da tla za trenutek vzcvetijo. V tem pasu prevladujejo suhi severovzhodni pasati.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]