Rjavoprsi jež
| Rjavoprsi jež | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
.jpg) |
||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
| Erinaceus europaeus Linnaeus, 1758 |
Rjavoprsi jež, tudi zahodnoevropski jež (znanstveno ime Erinaceus europaeus) lahko zraste do 225 – 275 mm dolžine in tehta od 400 - 1100 g. Ima temnejše obarvano telo, še posebno prsi, po čemer je tudi dobil svoje ime.
Vsebina |
Razširjenost [uredi]
Ta vrsta je razširjena po vsej zahodni Evropi, vključno z britanskim otočjem. Področje prekrivanja z beloprsim ježem poteka od Baltika do Jadranskega morja in je široko okoli 200 km na Češkem in Slovaškem. V 20. stoletju se je ta vrsta razširila na sever Skandinavije. Poseljuje tudi severno Rusijo in zahodno Sibirijo. Vnesli so jo tudi na Novo Zelandijo. Rjavoprsi jež je v Sloveniji redek, saj tukaj doseže skrajno vzhodno mejo svoje razširjenosti.
Živi predvsem v gozdatih področjih z nizko vegetacijo. Najdemo pa ga tudi na travnikih, še posebno v bližini gozdov, živih mej in grmovja. V Alpah ga lahko najdemo do 2000 m nadmorske višine kjer še rastejo borovci.
Prehrana [uredi]
Njegovo zobovje ima zgradbo, značilno za vsejede. Njegova poglavitna hrana so žuželke in deževniki, polži in mlade miške, ptičja jajca in negodni mladiči, gobe, koreninice, vendar se rad posladka tudi z odpadlim sadjem. V eni noči zaužije približno 70 g hrane.
Obnašanje [uredi]
Najbolj je aktiven ob mraku in ponoči. Vendar ga včasih lahko vidimo tudi podnevi, najpogosteje v jeseni. Na severni polobli zimsko obdobje preživi v stanju hibernacije (zimsko spanje). Med spanjem se mu telesna temperatura spusti na 4 °C (normalna temperatura je 34 °C), srce pa udari 20-krat na minuto (pri budni živali 190-krat), vdihne pa 10-krat v minuti.
Za rjavoprsega in beloprsega ježa je značilno, da se jež z razpenjeno slino popljuva po bodičastem kožuhu. Vzrok in pomen tega vedenjskega vzorca nista znana. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.
Razmnoževanje [uredi]
Parjenje se prične marca, traja pa do julija ali avgusta. Samica je breje 31 do 35 dni. Na leto skoti enkrat ali dvakrat. V leglu je od 2 do 7 mladičev. Mladiči spolno dozorijo v naslednjem koledarskem letu.
.jpg)
Viri [uredi]
- Ilustrirana enciklopedija živali - Sesalci, Ivan T.Sanderon, 1972
- Sesalci Slovenije, Boris Kryštufek, 1991
References [uredi]
- ^ Insectivore Specialist Group (1996). Erinaceus europaeus . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 12 May 2006. Baza vsebuje podatke o tem zakaj je ta vrsta varstveno upoštevana
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rjavoprsi jež |
