Rjavoprsi jež

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rjavoprsi jež
Erinaceus europaeus (Linnaeus, 1758).jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Erinaceomorpha
Družina: Erinaceidae (ježi)
Poddružina: Erinaceinae (pravi ježi)
Rod: Erinaceus
Vrsta: E. europaeus
Znanstveno ime
Erinaceus europaeus
Linnaeus, 1758

Rjavoprsi jež, tudi zahodnoevropski jež (znanstveno ime Erinaceus europaeus) lahko zraste do 225 – 275 mm dolžine in tehta od 400 - 1100 g. Ima temnejše obarvano telo, še posebno prsi, po čemer je tudi dobil svoje ime.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Ta vrsta je razširjena po vsej zahodni Evropi, vključno z britanskim otočjem. Področje prekrivanja z beloprsim ježem poteka od Baltika do Jadranskega morja in je široko okoli 200 km na Češkem in Slovaškem. V 20. stoletju se je ta vrsta razširila na sever Skandinavije. Poseljuje tudi severno Rusijo in zahodno Sibirijo. Vnesli so jo tudi na Novo Zelandijo. Rjavoprsi jež je v Sloveniji redek, saj tukaj doseže skrajno vzhodno mejo svoje razširjenosti.

Živi predvsem v gozdatih področjih z nizko vegetacijo. Najdemo pa ga tudi na travnikih, še posebno v bližini gozdov, živih mej in grmovja. V Alpah ga lahko najdemo do 2000 m nadmorske višine kjer še rastejo borovci.

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Njegovo zobovje ima zgradbo, značilno za vsejede. Njegova poglavitna hrana so žuželke in deževniki, polži in mlade miške, ptičja jajca in negodni mladiči, gobe, koreninice, vendar se rad posladka tudi z odpadlim sadjem. V eni noči zaužije približno 70 g hrane.

Obnašanje[uredi | uredi kodo]

Najbolj je aktiven ob mraku in ponoči. Vendar ga včasih lahko vidimo tudi podnevi, najpogosteje v jeseni. Na severni polobli zimsko obdobje preživi v stanju hibernacije (zimsko spanje). Med spanjem se mu telesna temperatura spusti na 4 °C (normalna temperatura je 34 °C), srce pa udari 20-krat na minuto (pri budni živali 190-krat), vdihne pa 10-krat v minuti.

Za rjavoprsega in beloprsega ježa je značilno, da se jež z razpenjeno slino popljuva po bodičastem kožuhu. Vzrok in pomen tega vedenjskega vzorca nista znana. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Parjenje se prične marca, traja pa do julija ali avgusta. Samica je breja 31 do 35 dni. Na leto skoti enkrat ali dvakrat. V leglu je od 2 do 7 mladičev. Mladiči spolno dozorijo v naslednjem koledarskem letu.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ilustrirana enciklopedija živali - Sesalci, Ivan T.Sanderon, 1972
  • Sesalci Slovenije, Boris Kryštufek, 1991

References[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Insectivore Specialist Group (1996). Erinaceus europaeus . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 12 May 2006. Baza vsebuje podatke o tem zakaj je ta vrsta varstveno upoštevana