Beloprsi jež

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Beloprsi jež
Jež Hedgehog 1.JPG
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Erinaceomorpha
Družina: Erinaceidae (ježi)
Poddružina: Erinaceinae (pravi ježi)
Rod: Erinaceus
Vrsta: E. concolor
Znanstveno ime
Erinaceus concolor
Linnaeus, 1758
Erinaceus concolor (rdeča)
Erinaceus concolor (rdeča)

Beloprsi jež, tudi vzhodnoevropski jež (znanstveno ime Erinaceus concolor) lahko zraste do 225 – 275 mm dolžine in tehta od 400 - 1100 g in je po izgledu zelo podoben rjavoprsemu ježu (E. europaeus). Ima vidno svetlejša prsa, glede na temno obarvan trebuh.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Ta vrsta je razširjena v vzhodni Evropi. Področje prekrivanja z rjavoprsim ježem poteka od zahodne Poljske do Jadranskega morja. Na vzhodu je razširjen do Izraela, Irana in okoli Kaspijskega morja. V Sloveniji je splošno razširjen od nižin do približno 1000 m visoko.

Beloprsi jež

Živi predvsem v gozdatih področjih z nizko vegetacijo. Najdemo pa ga tudi na travnikih, še posebno v bližini gozdov, živih mej in grmovja. Izogiba se obsežnih gozdov in močvirij. Razmeroma pogost je tudi v urbanem okolju.

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Njegova poglavitna hrana so žuželke in deževniki, polži in mlade miške, ptičja jajca in negodni mladiči, gobe, koreninice, vendar se rad posladka tudi z odpadlim sadjem.

Obnašanje[uredi | uredi kodo]

Najbolj je aktiven ob mraku in ponoči. Vendar ga včasih lahko vidimo tudi podnevi, najpogosteje v jeseni. Na severni polobli zimsko obdobje preživi v stanju hibernacije (zimsko spanje). Med spanjem se mu telesna temperatura spusti na 4 °C (normalna temperatura je 34 °C), srce pa udari 20-krat na minuto (pri budni živali 190-krat), vdihne pa 10-krat v minuti.

Za rjavoprsega in beloprsega ježa je značilno, da se jež z razpenjeno slino popljuva po bodičastem kožuhu. Vzrok in pomen tega vedenjskega vzorca nista znana. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Parjenje se prične marca, traja pa do julija ali avgusta. Samica je breja 31 do 35 dni. Na leto skoti enkrat ali dvakrat. V leglu je od 1 do 10 mladičev (običajno 3-4). Mladiči spolno dozorijo v naslednjem koledarskem letu.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ G. Amori, R. Hutterer, B. Kryštufek, N. Yigit, G. Mitsain und L. J. P. Muñoz (2008). Erinaceus concolor . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 2010-03-25.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]