Beloprsi jež

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Beloprsi jež
Jež Hedgehog 1.JPG
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Erinaceomorpha
Družina: Erinaceidae (ježi)
Poddružina: Erinaceinae (pravi ježi)
Rod: Erinaceus
Vrsta: E. concolor
Znanstveno ime
Erinaceus concolor
Linnaeus, 1758
Erinaceus concolor (rdeča)
Erinaceus concolor (rdeča)

Beloprsi jež, tudi vzhodnoevropski jež (znanstveno ime Erinaceus concolor), lahko zraste do 225–275 mm dolžine in tehta od 400–1100 g in je po videzu zelo podoben rjavoprsemu ježu (E. europaeus). Ima vidno svetlejša prsa, glede na temno obarvan trebuh.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Ta vrsta je razširjena v vzhodni Evropi. Področje prekrivanja z rjavoprsim ježem poteka od zahodne Poljske do Jadranskega morja. Na vzhodu je razširjen do Izraela, Irana in okoli Kaspijskega morja. V Sloveniji je splošno razširjen od nižin do približno 1000 m visoko.

Beloprsi jež

Živi predvsem v gozdatih področjih z nizko vegetacijo. Najdemo pa ga tudi na travnikih, še posebno v bližini gozdov, živih mej in grmovja. Izogiba se obsežnih gozdov in močvirij. Razmeroma pogost je tudi v urbanem okolju.

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Njegova poglavitna hrana so žuželke in deževniki, polži in mlade miške, ptičja jajca in negodni mladiči, gobe, koreninice, vendar se rad posladka tudi z odpadlim sadjem.

Obnašanje[uredi | uredi kodo]

Najbolj je aktiven ob mraku in ponoči. Vendar ga včasih lahko vidimo tudi podnevi, najpogosteje v jeseni. Na severni polobli zimsko obdobje preživi v stanju hibernacije (zimsko spanje). Med spanjem se mu telesna temperatura spusti na 4 °C (normalna temperatura je 34 °C), srce pa udari 20-krat na minuto (pri budni živali 190-krat), vdihne pa 10-krat v minuti.

Za rjavoprsega in beloprsega ježa je značilno, da se jež z razpenjeno slino popljuva po bodičastem kožuhu. Vzrok in pomen tega vedenjskega vzorca nista znana. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Parjenje se prične marca, traja pa do julija ali avgusta. Samica je breja 31 do 35 dni. Na leto skoti enkrat ali dvakrat. V leglu je od 1 do 10 mladičev (običajno 3–4). Mladiči spolno dozorijo v naslednjem koledarskem letu.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ G. Amori, R. Hutterer, B. Kryštufek, N. Yigit, G. Mitsain und L. J. P. Muñoz (2008). Erinaceus concolor . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 2010-03-25.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]