Janez Cigler
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janez Cigler, slovenski pisatelj, pesnik in duhovnik, * 7. maj 1792, Vodmat pri Ljubljani, † 11. april 1869, Višnja Gora.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Janez Cigler se je rodil 7. maja v Udmatu (danes Vodmatu) pri Ljubljani. V Ljubljani je obiskoval in jo tudi uspešno zaključil. Pred mašniškim posvečenjem je bil nekaj časa domači učitelj na neki kranjski graščini, po njem pa je bil kaplan na Kolovratu. Kaplanoval je še v Dobu, Škocjanu pri Mokronogu in pri Sv. Petru v Ljubljani. Bil je upravitelj v Dolenjskih Toplicah in kaznilniški kurat na Ljubljanskem gradu. Župnik je postal v Višnji Gori, kjer je ostal do smrti. Tu je tudi pokopan.
[uredi] Delovanje
Njegov učitelj Valentin Vodnik mu je že v gimnaziji vzbudil veselje do slovenskega jezika. Njegove pesmi je znal na pamet še v starejših letih. Izmed vplivov nanj velja še izpostaviti župnika Matevža Ravnikarja ter župnika Janeza Bedenčiča (znan nabožni pisatelj tistega časa, janzenist in jožefinec).
Cigler se je pod Vodnikovim vplivom navdušil za slovenski jezik in pisanje ter v dvajsetih letih 19. st. začel izdajati nabožne spise , molitvenike in svetniške pripovedi (Življenje S.Heme, 1839). Leta 1824 je bil med pobudniki časopisa Slavinja, pri Kranjski čbelici pa je sodeloval z basnimi. Leta 1836 je objavil Srečo v nesreči ali Popisvanje čudne zgodbe dveh dvojčkov, ki velja za prvo slovensko povest. Po istem vzorcu je pozneje napisal še dve podobni moralistični povesti: Deteljico ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov (1863) in Kortonico, koroško deklico (1866).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Povest: Sreča v nesreči
- Omnibus, virtualna knjigarna, dela Janeza Ciglerja

