Pripovedna pesem

Pripovedna pesem ali epska pesnitev je vsaka pesnitev, ki opeva zunanje dogodke in nima značilnih potez romance ali balade.

Slog v pripovedni pesnitvi je navadno lagodnejši kot v romancah in baladah, pripovedovanje je obširnejše. Po vsebini so pripovedne pesmi zelo različne. Imamo jih v ljudskem in umetnem pesništvu.

Včasih je več pripovednih pesmi povezanih v venec ali ciklus. Venec ali ciklus obravnav pod skupnim naslovom sorodno snov v različnih situacijah in včasih tudi v različni pesniški obliki. (Naprimer Stritar, Raja; Aškerc, Stara pravda.)

Značilnosti epske pesnitve

• Poezija z drugo besedo verzifikacija pomeni v širšem pomenu vso književnost v vezani obliki. Ožji pomen pa poezijo enači s pesmijo.
• Za pesemska besedila je značilna vezana beseda in enakomerno zaporedje poudarjenih in nepoudarjenih zlogov.
• Poznamo pripovedne ali epske pesmi, med katere spada tudi delo Pedenj-človek in laket-brada, kako sta se metala in izpovedne ali lirske pesmi.
• Beseda epika izhaja iz grške besede epos, ki pomeni beseda, govor, pripoved ali epska pesnitev.
• Epske pesmi pomenijo ubeseditev zunanjega predmetnega sveta.

V epski pesnitvi poznamo več vrst motivov

• Nazadujoči (regresivni) [Rückwärtsschreitende], ki dejanja oddaljijo od njihovih ciljev
• Zaviralni [Retardierende], ki zaustavijo potek dogajanja ali podaljšajo pot
• Nazaj segajoče [Zurückgreifende], ki v sedanji čas prikličejo pretekle dogodke
• Naprej segajoče [Vorgreifende], ki predvidevajo, kaj se bo dogajalo po pesnitvi

Glej tudi

• Epika
• Poetična povest

Viri

• Silva Trdina, Besedna umetnost: 2. Literarna teorija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958 in več izdaj. (COBISS)