Ameriška književnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ameriška književnost je književnost, ki nastaja v Združenih državah Amerike, v angleško govorečih predelih ozemlja. Sprva je bila izrazito kolonialna, nastala je iz stare angleške tradicije in angleškega duha. Svojstveno se je pričela oblikovati šele dobro generacijo po razglasitvi politične neodvisnosti severnoameriških držav (1776).

Starejša ameriška književnost[uredi | uredi kodo]

Kolonialno obdobje (1607–1765)[uredi | uredi kodo]

Prvotna ameriška literatura ne izvira iz indijanske literature, ampak so jo s seboj prinesli priseljenci iz Evrope. Poimenovali bi jo lahko tudi izseljenska književnost. Prva besedila so bili rokopisi (dnevniki, pridige, pesmi, opisi ozemlja, opisi življenja ljudi).

Za prvi ameriški tekst, ki je bil objavljen v Londonu, velja pismo kapitana Johna Smitha, A True Relation of Virginia (1607). V pismu omenja Pocahontas, hčer indijanskega poglavarja, ki je pomagala Smithu in ostalim naseljencem. Objavil je tudi knjigo z naslovom Splošne značilnosti Virginije (The General History of Virginia).

V 17. stoletju je ameriška literatura omejena na opisovanje potovanj. V dnevnikih opisujejo življenje naseljencev, geografska odkritja, poročila o pogajanjih med kolonisti. Ta poročila so zgodovinska. Pisci: William Bladford, Edvard Johnson.

Verska literatura obsega večinoma pridige in eseje, ki so bili vezani na anglikansko cerkev. Cotton Mather in njegovo delo Čudeži Kristusa v Ameriki (Magnalia christi Americana, 1702).

Revolucionarno obdobje (1765–1810)[uredi | uredi kodo]

V tem času je bila velika zahteva po neodvisnosti. Politična neodvisnost se je zgodila hitro, medtem ko je kulturna neodvisnost potrebovala več časa. Je obdobje prebujenja. Zavrnili so srednjeveške doktrine in se vrnili h klasični literaturi. Pisatelji, ki so pisali v podporo tem velikim političnim spremembam, so bili: Thomas Paine in Benjamin Franklin, ki je eden najpomembnejših likov zgodnjega Američana. V svoji Avtobiografiji (The Autobiography of Benjamin Franklin) izpove tipične lastnosti svojega naroda, ki ostaja zvest sam sebi.

Thomas Jefferson napiše Deklaracijo o neodvisnosti Združenih držav (United States Declaration of Independence, 1774).

Prvi ameriški roman je delo Williama Hilla Browna, Moč sočutja (The Power of Sympathy, 1789).

Romantika (1810–1865)[uredi | uredi kodo]

Prvič postanejo ZDA kulturno neodvisne. Pisatelji začnejo pisati o ameriških temah. To je rojstvo ameriške literature. Prvo ime je bil pisec, mojster kratka zgodba in izumitelj žanra znanstvena fantastika, Edgar Allan Poe. Walt Whitman je najbolj vpliven ameriški pesnik 19. stoletja, strokovnjaki ga imenujejo »oče prostega verza«. Whitman v svoji poeziji razpravlja o seksualnosti. Herman Melville je predstavnik temne romantike.

Obdobje čiste romantike med leti 1830-1840 spodbudi pisanje lokalno obarvane literature. Ljudje so želeli vedeti več o drugih delih države, pojavi se t. i. pokrajinska literatura. Ta žanr literature so pisatelji izražali predvsem v short story, ki je najpopularnejša oblika ameriške literature. Najbolje je kratko zgodbo poznal Washington Irving. Pisatelji kratkih zgodb so: Bret Harte, Harriet Beecher Stone, O. Henry, George Washington Cable in Mark Twain idr.

Mark Twain, 1907

Med leti 1836 in 1861 je bilo močno razvito gibanje transcendentalizma. V ospredju je bila ideja, da obstajajo resnice, ki presegajo realnost. Transcendentalisti: Ralph Waldo Emerson, Henry David Thoreau, Margaret Fuller.

Realizem (1861–1865)[uredi | uredi kodo]

Realizem sovpade z državljansko vojno (1861–1865). Ukine se suženjstvo. V literaturi je realizem začel zamenjevati romantiko. Pisci večinoma upodabljajo Evropo in njene ljudi. Glavni predstavnik sodobnega realizma je bil Henry James. Znan je predvsem po seriji romanov, ki opisujejo Američane v Evropi in Evropejce.

Mark Twain s svojim življenjem polnih dogodivščin, velja za prvega humorista Amerike in prvega mladinskega pisatelja. Zaslovel je s Tomom Sawyerem in s Hucklerberryjem Finnom, prav tako s klovnovskim humorjem.

Utemeljitelj ameriškega psihološkega romana je William Dean Howells.

Naturalizem (1890–1930)[uredi | uredi kodo]

Je znanstveni, analizira in opisuje bedo v Ameriki. Človekovo življenje, kot ga zaznava realizem, je vnaprej določeno in nad katerim naj ne bi imeli kontrole. Ameriški naturalizem se je razvijal podobno kot evropski, le da ni bil tako krvav. Socialno in gospodarsko okolje sta preprečevala človeku, da kontrolira svoje življenje. Pisci: Stephen Crane, Benjamin Frank Norris, Theodore Dreiser in Jack London, pisec silnih pustolovščin in eksotičnih krajev ter ljudi, ki kopljejo zlato.

Ameriška književnost med svetovnima vojnama[uredi | uredi kodo]

Razvije se ameriška književnost modernizma. Ta čas so najbolj zaznamovali: F. Scott Fitzgerald, William Faulkner, Ernest Hemingway, Upton Sinclair, Thomas Stearns Eliot, Ezra Pround, Frank Norris idr.

Ameriški modernizem je tesno povezan z evropskim. Po 1. svetovni vojni se je središče modernizma premaknilo v Pariz. Veliko pomembnih ameriških pisateljev je v 20. in 30. letih preživelo v Evropi (Gertrude Stein, Ezra Pround, Thomas Stearns Eliot). Center modernizma v ZDA je bil New York.

Literate modernizma je zaznamoval pesimizem, John Dos Passos, Langston Hughes.

Pesniki so opustili tradicionalni verz in obliko. Poskušali so z novimi tehnikami, predvsem z vizualno poezijo. Sodobniki so zahtevali svobodo.

Ernest Hemingway v uniformi iz prve svetovne vojne

Ena od smeri avantgarde, ki je iz Evrope prodrla v ZDA je bil nadrealizem – bil je vplivna smer med vojnama v likovni umetnosti in književnosti. Nadrealisti: Erza Pround, Thomas Stearns Eliot, Wystan Hugh Auden, Dylan Thomas in Edward Estlin Cummings.

Za utemeljitelja modernega ameriškega gledališča štejemo E. G. O'Neilla (vpeljal je simbolistične in ekspresionistične elemente). Depresivna literatura je odkrito in neposredno opisovala družbene razmere. Glavni pisec John Steinbeck.

Ameriška književnost po 2. svetovni vojni[uredi | uredi kodo]

Že v vojni in po njej so avtorji množično pisali vojne romane (Norman Mailer, Josepf Heller, James Jones, Herman Wouk, John Hersey, James Albert Michener, Ernest Hemingway).

Po 2. svetovni vojni se v ameriški literaturi pojavijo številne etnične literature, najpomembnejša med njimi je črnska literatura (James Baldwin, Ralph Ellison) in judovska literatura (Saul Bellow, Bernard Malamut, Roth Philip) poleg tega so zaradi političnih in gospodarskih preseljevanj vidni tudi vplivi vzhodnih in drugih literatur.

V 50. letih prevladuje beatniška literatura, eden glavnih tokov ameriške literature. Bitniki so z nekonvencionalnimi deli protestirali proti potrošniški družbi in morali. V delih se odražajo elementi jazza in hip-hopa. Glavni predstavniki so: Jack Kerouac, William S. Burroughs, Allen Ginsberg, Lawrence Ferlinghett idr.

70. in 80. leta v ameriški literaturi v celoti uveljavijo idejo postmoderne literature. Književnost je postala s tem popolnoma svobodno izmišljanje zgodb, likov, duhovnih stanj kot nečesa neresničnega, zgolj estetsko igrivega in samovoljnega. Sem spadajo avtorji t. i. ameriške metafikcije, kot sta John Barth in David Pynchon.

Zelo je razvita znanstvena fantastika.

Ameriška književnost na Slovenskem[uredi | uredi kodo]

Koča strica Toma, avtorice Harriet Beecher Stone, velja za prvi ameriški tekst, ki je bil preveden v slovenski jezik.

Največkrat prevajani ameriški avtor v slovenski jezik je Ernest Hemingway. Do sedaj je prevedenih 13 njegovih del.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Knjiga Portal:Literatura