Satira (način pisanja)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814.

Satira je kritika na komičen, posmehljiv način. Prisotna je v vseh književnih zvrsteh: epiki, liriki in dramatiki.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Ime je povezano z več besedami: latinsko satura, ki pomeni posodo z mešanim sadjem in etruščansko satir, ki pomeni govoriti.

Današnji pomen pojma »satira« pa je najbližji grškim satirom, spremljevalcem boga Bakha, za katere je značilno komično in neobzirno obnašanje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Njen izvor je povezan z starogrško komedijo, pri Rimljanih pa se je razcvetela. Značilna je bila predvsem za Petroniusa in Seneco.

Satira je bila pogosta pri humanistih in razsvetljencih, na primer pri Voltairu.

V slovenski književnosti se satira najprej pojavi pri Francetu Prešernu, Franu Levstiku in Simonu Jenku.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Borec, 1976. (COBISS)