Feminizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Feminízem je raznolika zbirka socialnih teorij, političnih gibanj in moralnih filozofij, pretežno motiviranih z izkušnjami žensk, posebej v socialnem, političnem in ekonomskem kontekstu. Kot socialno gibanje se feminizem v prvi vrsti osredotoča na zmanjšanje in izničenje neenakosti med spoloma in promoviranje pravic, interesov in zadev žensk v družbi.

V akademskih okvirih se nekateri feministi in feministke ukvarjajo z dokumentiranjem neenakosti med spoloma in spremembami v družbenem položaju ter zastopanosti žensk. Spet drugi izhajajo iz izhodišča, da je spol družbeni konstrukt, ter na podlagi tega konstrukta raziskujejo alternativne modele za preučevanje družbenih odnosov.

Nekateri feministični raziskovalci in raziskovalke izpostavljajo, da bi morale biti ustaljene hierarhije v poslovnem in političnem svetu ter na sploh v vseh organizacijah nadomeščene z decentralizirano ultra-demokracijo. Nekateri trdijo, da je obstoj osrednjega vodje v katerikoli organizaciji izpeljan iz paternalistične strukture družine, ki jo je zategadelj treba reformirati in zamenjati. Za te raziskovalce in raziskovalke je tematika feminizma širša in ni strogo vezana na zadeve, povezane s spolno determiniranostjo (glej tudi anarho-feminizem in post-strukturalizem).

Feministični politični aktivizem se navadno osredotoča na zadeve, kot so pravica do splava, nasilje nad žensko in nasploh nasilje v družini, porodniški dopust, spolna diskriminacija, spolno nadlegovanje in spolno nasilje. Teme, ki jih obravnava feminizem, vključujejo patriarhat, stereotipe ipd.

V 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja se je feminizem v teoriji in praksi osredotočal predvsem na belke srednjega sloja z Zahoda, a se je obenem skliceval na zastopanost vseh ras in slojev. V novejšem obdobju številni feministični teoretiki in teoretikinje postavljajo pod vprašaj predpostavko, da prototipna »ženska« predstavlja homogeno skupino posameznikov z enakimi interesi. S pojavom feminističnih aktivistov in aktivistk iz različnih okolij se je za teoretike feminizma pojavila možnost, da se poskusijo ugotoviti presek med temami, vezanih na spol, in drugimi sociološkimi kategorijami, kot sta rasa ali sloj. Številni feministi in feministke danes zastopajo stališče, da je feminizem prvinsko gibanje, ki si prizadeva za odpravo mej, vezanih na socialni sloj, raso, kulturo in vero, ki pa je obenem kulturno pogojeno in obravnava teme, relevantne za ženske v izbrani družbi, najsi bo to obrezovanje žensk v Sudanu ali »stekleni strop« v zahodnih družbah; obenem pa razpravlja o tem, katere od specifičnih tem, kot so posilstvo, incest ali materinstvo so univerzalne in zadevajo vse ženske.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]