Atropatena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Atropatena
اترپتکان
Atropatkan
kraljestvo

320. leta pr. n. št.–3. stoletje
Atropatena v 2 stoletju pr. n. št.
Glavno mesto Ganzak
Vlada monarhija
Zgodovinsko obdobje antika
 -  ustanovitev 320. leta pr. n. št.
 -  ukinitev 3. stoletje
Danes del Zastava Azerbajdžana Azerbajdžan

Atropatena (perzijsko اترپتکان) Atropatkan ali Atorpatkan, antično kraljestvo, katerega so v 4. stoletju pr. n. št. ustanovili in mu vladali lokalni iranski dinasti, najprej perzijski Dareji, in kasneje Aleksander Makedonski.[1] Obsegalo je ozemlje sedanjega iranskega Azerbajdžana[2] in iranskega Kurdistana[3] Prestolnica kraljestva je bil Ganzak.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. je bilo njegovo ozemlje z Babilonsko delitvijo razdeljeno med diadohe. Nekdanja ahemenidska satrapija Medija je bila razdeljena na dva državi: večji južni del, imenovan Media Magna, je pripadla Pitonu, enemu od Aleksandrovih telesnih stražarjev, manjši severni del, ki je bil podsatrapija Matiene, pa je kot Media Atropatena pripadla Atropatu, nekdanjemu ahemenidskemu guvernerju Medije.

Atropat je kmalu zatem prenehal plačevati davke Selevku I. Nikatorju in razglasil svojo neodvisnost. Njegovo kraljestvo je kasneje izgubilo prvi del imena in postalo preprosto Atropatena. Atropatova dinastija je vladala nekaj stoletij, najprej neodvisno, kasneje pa kot vazal Arsakidov. Arsakidi so kraljestvo imenovali Aturpatakan. Arsakidi so kasneje Atropateno priključili k svojemu cesarstvu in jo zatem izgubili v vojnah s Sasanidi, ki so jo ponovno preimenovali v Aturpatakan. Med letoma 639 in 643 so njeno ozemlje med vladanjem pravovernega kalifa Omarja osvojili Arabci. Atropatena je postala samostojna in strateško pomembna provinca zgodnjega islamskega kalifata.

V arabskem obdobju se je njeno iransko ime Aturpatakan postopoma pretvorilo v Azerbajdžan.

Seznam vladarjev[uredi | uredi kodo]

Seznam ni popoln in vsebuje samo imena znanih krajev. Letnice njihovega vladanja so v različnih virih zelo različne.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ S.M. Sherwin-White, A. Kuhrt, From Samarkhand to Sardis: a new approach to the Seleucid Empire, University of California Press, 1993, str. 78.
  2. ^ D.S. Benson (1995), Ancient Egypt's warfare: a survey of armed conflict in the chronology of ancient Egypt, 1600 BC-30 BC.
  3. ^ S.E. Kroll (1994), Media Atropatene, Barrington Atlas of the Greek and Roman World: Map-by-map Directory, Richard J. A. Talbert, Princeton University Press, 2000, 2, str. 1292.
  4. ^ Artabazanes, Encyclopedia Iranica.
  5. ^ M.G. Sánchez (2005), La figura del sucesor del Gran Rey en la Persia Aqueménida, V. Troncoso (urednik), Anejos Gerión, 9, La figura del sucesor en las monarquías de época helenística.
  6. ^ R- Hallock (1985), The evidence of the Persepolis Tablets, The Cambridge History of Iran, 2, str. 591.
  7. ^ Kasij Dion, 36.14.
  8. ^ Azerbaijan iii.
  9. ^ Ptolemaic Genealogy: Tryphaena, opomba 13
  10. ^ Ptolemaic Genealogy: Affiliated Lines, Descendant Lines
  11. ^ 11,0 11,1 11,2 Swan, P.M. (2004), The Augustan Succession: An Historical Commentary on Cassius Dio's Roman History, knjigi 55-56 (9 B.C.-A.D. 14), str. 114, Oxford University Press.
  12. ^ Ptolemaic Genealogy: Affiliated Lines, Descendant Lines
  13. ^ Ptolemaic Genealogy: Affiliated Lines, Descendant Lines

Viri[uredi | uredi kodo]

  • I. Aliev, Очерк Истории Атропатены, Азернешр, 1989. ISBN 5-552-00480-9.
  • M. L.Chaumont (1989), Atropates, Encyclopaedia Iranica, 3.1, London, Routledge & Kegan Paul.
  • X. de Planhol (1989), Azerbaijan I: Geography, Encyclopaedia Iranica, 3.1, London: Routledge & Kegan Paul.
  • K. Schippmann 1989), Azerbaijan III: Pre-Islamic History, Encyclopaedia Iranica, 3.1, London, Routledge & Kegan Paul.
  • C.E. Bosworth (1989), Azerbaijan IV: Islamic History to 1941, Encyclopaedia Iranica, 3.1, London, Routledge & Kegan Paul.