Tajga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tajga se nahaja v višjih severnih zemljepisnih širinah, med tundro in zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N.
Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska

Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu. Pokriva približno 11% zemljinega površja kar pomeni da je največji biotop na svetu. Razprostirajo se po Evraziji in Severni Ameriki.

Razmere[uredi | uredi kodo]

Ima hladno celinsko podnebje z velikim temperaturnim nihanjem. Temperature nihajo od -50°C do 20°C. Dežja je bolj malo. Zime trajajo 6-8 mesecev. Prst v tajgi je revna z hranilnimi snovmi, primanjkuje ji humusa, ki je prisotna v listnatih gozdovih. Poleg tega pa je večina prsti zamrznjene.

Prilagoditve[uredi | uredi kodo]

Rastlinstvo:

  • iglavci so stožičaste oblike, da se sneg ne začne nabirati na vejah in s svojo težo ne polomi vej
  • iglice so povoskane, da varujejo drevo pred mrazom in zmanjšujejo izparevanje vode.

Živalstvo:

  • nekateri sesalci imajo hibernacijo ali zimsko spanje
  • predvsem ptice se pozimi odselijo na jug, kjer je toplejše
  • nekatere ptice imajo zavit kljun, da lahko dosežejo najbolj težko dostopna semena v storžih.

Značilni organizmi[uredi | uredi kodo]

Živali:

Rastline: