Loránd Eötvös
 Loránd Eötvös |
|
| Rojstvo: | 27. julij 1848 Budim, Avstrijsko cesarstvo |
|---|---|
| Smrt: | 8. april 1919 (70 let) Budimpešta, Madžarska |
| Bivališče: |  Avstrijsko cesarstvo Avstro-Ogrska Madžarska demokratična republika Madžarska sovjetska republika |
| Narodnost: |  madžarska |
| Področje: | fizika |
| Poznan po: | Eötvösev poskus Eötvösevo pravilo |
Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény [loránd êtveš] (madžarsko Vásárosnaményi Báró Eötvös Loránd), madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).
Eötvös je najbolj znan po svojem delu o gravitaciji in površinski napetosti.
Vsebina |
Življenje in delo [uredi]
Rodil se je v letu madžarske revolucije očetu Józsefu Eötvösu, znanemu pesniku, pisatelju in liberalnemu politiku, ki je bil tedaj član kabineta, in je imel pomembno vlogo v intelektualnem in političnem življenju Madžarske 19. stoletja.
Loránd Eötvös je najprej študiral pravo, vendar je kmalu presedlal na študij fizike in odšel študirat v tujino v Heidelberg in Königsberg. Po doktoratu je postal univerzitetni profesor v Budimpešti, ter postal eden najpomembnejših tedanjih madžarskih znanstvenikov. Svetovno je postal znan po svojem inovativnem delu o kapilarnosti, nato po svojih eksperimentalnih metodah in obsežnih terenskih raziskavah gravitacije.
Še posebej je pomembno njegovo delo o enakosti težnostne in vztrajnostne mase (šibko načelo ekvivalentnosti) in raziskovanje gravitacijskega gradienta Zemljinega površja. Šibko načelo ekvivalentnosti je pomembno v teoriji relativnosti, njegov poskus pa je leta 1916 navajal Einstein v svojem članku Osnove splošne teorije relativnosti. Meritve gravitacijskega gradienta so pomembne v uporabni geofiziki, na primer pri določevanju lege nahajališč nafte.
Od leta 1886 do svoje smrti je raziskoval in poučeval na Univerzi v Budimpešti, ki se od leta 1950 imenuje po njem (Univerza Loránda Eötvösa).
Pokopan je na pokopališču Kerepesi v Budimpešti.
Priznanja [uredi]
Leta 1883 je postal član Madžarske akademije znanosti, leta 1889 pa njen predsednik.
- Poimenovanja
Po njem se imenuje enota za gravitacijski gradient eotvos v sistemu enot CGS, krater Eötvös na oddaljeni strani Lune in asteroid glavnega pasu 12301 Eötvös.
Po njem se imenuje mineral lorandit TlAsS2.
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Loránd Eötvös |
- Eötvös and STEP (življenjepisne opombe in pregled njegovega raziskovanja) (v angleščini)
- Vrtualni muzej Loránda Eötvösa (v angleščini)
