Konstanta fine strukture

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Konstánta fíne struktúre (običajna oznaka mala grška črka alfa (α)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki jo pogosto srečamo v atomski fiziki. V splošnem jo imajo za osnovno fizikalno konstanto. V fiziko jo je leta 1916 kot del svoje teorije relativističnih odklonov atomskih spektralnih črt iz napovedi Bohrovega modela atoma uvedel Arnold Sommerfeld, zato jo včasih imenujejo tudi »Sommerfeldova konstanta fine strukture«. V teoriji kvantne elektrodinamike predstavlja jakost interakcije med elektroni in fotoni.

Določena je z:

 \alpha = \frac{e_{0}^{2}}{4\pi\varepsilon_0\hbar c} = \frac{e_{o}^{2} c \mu_{0}}{2h} = \frac{\kappa_{\rm e} e_{0}^{2}}{\hbar c } \!\, ,

kjer je:

Ker je α brezrazsežna količina, je njena številska vrednost neodvisna od uporabljenega sistema enot. Ta vrednost je (CODATA, 2006):

α = 7,297 352 5376(50) · 10-3

Podana je tudi z obratno vrednostjo:

α-1 = 137,035 999 679(94)