Glavno kvantno število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki. Glavno kvantno število označujemo z n\,\!. Zavzame lahko samo pozitivna cela števila večja ali enaka 1

n \in \{1,2,3,\ldots\}.

Ostala kvantna števila elektrona v atomu so še \ell\,\! (orbitalno kvantno število), m_\ell\,\! (magnetno kvantno število) in m_s\,\! (spinsko kvantno število). Vsa kvantna števila enolično določajo kvantno stanje posameznega elektrona v atomu. Dva elektrona v istem atomu ne moreta imeti istih vseh štirih kvantnih števil (glej Paulijevo izključitveno načelo).

Glavno kvantno število je po Bohrovem modelu v vodikovem atomu povezano z energijo elektrona v lupini na naslednji način:

E_n =-{ m e^4 \over 8 \epsilon_0^2 h^2 } \cdot {1 \over n^2} = -E_R { 1 \over n^2}

(kjer je E_R = 13,6 eV (Rydbergova energija)).

V periodnem sistemu elementov so glavne elektronske lupine označene z

K (n = 1), L (n = 2), M (n = 3), ….

Z upoštevanjem spina je največje število elektronov v posamezni elektronski lupini

~N=2n^2.

kar pomeni, da v lupini

  • K sta lahko največ dva elektrona
  • L največ 8 elektronov
  • M največ 18 elektronov

itd.

Iz tega lahko tudi določimo kako se v periodnem sistemu elementov polnijo posamezne elektronske lupine. Pri zapolnjenih lupinah dobimo žlahtne pline.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]