Lymanova serija

Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma. Podobna je struktura črt v absorpcijskem spektru vodika, ki se uporablja v astronomiji.

Imenuje se po ameriškem fiziku in spektroskopistu Theodorju Lymanu (1874 – 1954), ki je serijo odkril.

Serija spektralnih črt je posledica prehodov elektronov iz višjih energijskih nivojev na nivo z glavnim kvantnim številom (oznaka $n \,$ ) enakim 1 (osnovni nivo).

Fizikalne osnove[uredi]

Valovno število posameznih spektralnih črt se dobi iz obrazca :

$\tilde\nu = R_\infty \left( 1 - {1 \over n^2} \right)$

kjer je

$R_\infty \,$ Rydbergova konstanta, ki ima vrednost 1,0973731534. 10⁷ m^-1
$n \,$ celo število, ki pomeni tirnico, s katere preskočijo elektroni na najnižjo tirnico (elektronsko lupino ali oblo), mora biti večje od 2.

Posamezne črte označujemo z grškimi črkami :
Tako je spektralna črta, ki odgovarja prehodu elektrona iz energijskega nivoja z glavnim kvantnim številom $n = 2 \,$ na energetski nivo z glavnim kvantnim številom $n = 1 \,$ , označena kot spektralna črta Lyman-alfa (Lyman-α ali Ly- α). Podobno je označena spektralna črta, ki pripada prehodu elektrona iz nivoja z $n = 3 \,$ na nivo z $n = 1 \,$ , označena kot Lyman-beta (Lyman-β ali Ly- β). Prehod iz iz nivoja z $n = 4 \,$ na nivo z $n = 1 \,$ , je označen kot Lyman-gama (Lyman-γ ali Ly- γ).