Spekter vodikovega atoma
Spekter vodikovega atoma sestavljajo skupine spektralnih črt v emisijskem spektru ali absorpcijekem spaktru atomarnega vodika. Vodikov spekter je nezvezen. Valovne dolžine dobimo iz Rydbergove formule.
Vsebina |
Fizikalne osnove [uredi]
Spektralne črte nastanejo pri preskokih elektronov med posameznimi energetskimi nivoji. Črte lahko damo v skupine, ki jih imenujemo spektralne serije. V vsaki seriji so črte, ki nastanejo pri prehodih elektronov med določeno notranjo tirnico in zunanjimi tirnicami. Posamezne črte ločimo med seboj z oznakami, ki so grške črke. Tako ima črta določene serije z največjo valovno dolžino oznako alfa (n. primer za Lymanovo črto je to Lyman-alfa ali Ly-α kar pomeni prehod med tirnicama z n = 2 in tirnico z n = 1). Nekatere črte v spektru vodika ne spadajo v nobeno spektralno serijo. Takšna je črta pri 21 cm, ki pripada bolj redkemu hiperfinemu prehodu [1]. Fina struktura se kaže tudi v tem, da posamezne črte iz spektra razpadejo na dve črti, kar je posledica relativističnih popravkov [2]. Omenjene spektralne serije lahko opazujemo tudi v laboratoriju. Rydbergova formula, ki služi za izračun energetskih nivojev v Bohrovem modelu je
kjer je
končni energetski nivo
prvotni (začetni) energetski nivo (
)
Rydbergova konstanta
Serije [uredi]
Pri prehodih elektrona iz višjega energijskega nivoja na neki nižji energijski nivo dobimo naslednje serije spektralnih črt :
- Lymanovo serijo pri prehodu na tirnico z n = 1
- Balmerjevo serijo pri prehodu na tirnico z n = 2
- Paschenovo serijo pri prehodu na tirnico z n = 3
- Brackettovo serijo pri prehodu na tirnico z n = 4
- Pfundovo serijo pri prehodu na tirnico z n = 5
- Humphreyjevo serijo pri prehodu na tirnico z n = 6
Lymanova serija [uredi]
Lymanova serija se imenuje po ameriškem fiziku in spektroskopistu Theodorju Lymanu (1874 – 1954) v letih od 1906 do 1914. Vse črte Lymanove serije ležijo v ultravijoličnem delu spektra [3].
![]() |
λ (nm) |
|---|---|
| 2 | 122 |
| 3 | 103 |
| 4 | 97,2 |
| 5 | 94,9 |
| 6 | 93,7 |
![]() |
91.1 |
Balmerjeva serija [uredi]
Balmerjeva serija se imenuje po ameriškem fiziku in spektroskopistu Theodorju Lymanu (1874 – 1954). Najprej so črte v spektru označevali kot H-α H-β, H-γ [4]. Štiri črte so v vidnem delu spektra. Del Balmerjeve serije se lahko vidi v spektru Sonca.
![]() |
λ (nm) |
|---|---|
| 3 | 656 |
| 4 | 486 |
| 5 | 434 |
| 6 | 410 |
| 7 | 397 |
![]() |
365 |
Paschenova serija [uredi]
Paschenova serija se imenuje po nemškem fiziku Friedrichu Paschenu (1865 – 1947).
Vse črte Paschenove serije ležijo v infrardečem delu spektra [5].
![]() |
λ (nm) |
|---|---|
| 4 | 1870 |
| 5 | 1280 |
| 6 | 1090 |
| 7 | 1000 |
| 8 | 954 |
![]() |
820 |
Brackettova serija [uredi]
Brackettova serija se imenuje po ameriškem fiziku in spektroskopistu Frederic Sumnerju Brackettu (1896 - 1988), ki jo je odkril v letu 1922.
![]() |
λ (nm) |
|---|---|
| 5 | 4050 |
| 6 | 2630 |
| 7 | 2170 |
| 8 | 1940 |
| 9 | 1820 |
![]() |
1460 |
Pfundova serija [uredi]
Pfundova serija se imenuje po ameriškem fiziku in spektroskopistu Augustu Hermanu Pfundu (1879 - 1949), ki jo je odkril v letu 1924 [6].
![]() |
λ (nm) |
|---|---|
| 6 | 7460 |
| 7 | 4650 |
| 8 | 3740 |
| 9 | 3300 |
| 10 | 3040 |
![]() |
2280 |
Humphreyjeva serija [uredi]
Humphreyjeva serija se imenuje po ameriškem fiziku Curtisu Judsonu Humphreyu (1898 - 1986), ki jo je odkril v letu 1924.
![]() |
λ (nm) |
|---|---|
| 7 | 12400 |
| 8 | 7500 |
| 9 | 5910 |
| 10 | 5130 |
| 11 | 4670 |
![]() |
3280 |
Naslednje serije [uredi]
Vse naslednje serije v vodikvem spektru nimajo posebnih imen. Črte postajajo šibkejše, kar kaže na to, da so preskoki na višje eletronske tirnice vse redkejši.
Opombe in sklici [uredi]
- ^ The Hydrogen 21-cm Line. Hyperphysics. Georgia State University (30-10-2004). Pridobljeno dne 2009-03-18.
- ^ Liboff, Richard L. (2002). Introductory Quantum Mechanics. Addison-Wesley. ISBN 0-8053-8714-5.
- ^ Lyman, Theodore (1906). The Spectrum of Hydrogen in the Region of Extremely Short Wave-Length 125–146.
- ^ Balmer, J. J. (1885). Notiz uber die Spectrallinien des Wasserstoffs 80–87.
- ^ Paschen, Friedrich (1908). Zur Kenntnis ultraroter Linienspektra. I. (Normalwellenlängen bis 27000 Å.-E.) 537–570.
- ^ Napaka pri klicu predloge: Navedi splet: določiti morate parametra url in titlePfund, A. H. (1924). 193–196.
Zunaje povezave [uredi]
- vodikove spektralne črte (v angleščini)

končni energetski nivo
prvotni (začetni) energetski nivo (
)


