Kraljevi observatorij Greenwich

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 51° 28’ 38’’ severno, 0° 00’ 00’’ vzhodno

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond.
Kraljevi observatorij Greenwich
Stavbe in kupole nekdanjega Kraljevega observatorija v Herstmonceuxu v Vzhodnem Sussexu

Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno angleško Royal Observatory, Greenwich (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so položili 10. avgusta.[1] Zgradil ga je Christopher Wren na temeljih gradu Greenwich v parku, vzhodno od Londona v Greenwichu s pogledom na Temzo. Tedaj je kralj ustanovil mesto kraljevega astronoma, ki je bil prvotno predstojnik astronomov za celotno Združeno kraljestvo. Kraljevi astronom je bil tudi predstojnik Greenwiškega observatorija in je skrbel za napredek astronomije in še posebej na začetku za natančna opazovanja gibanja nebes in leg zvezd stalnic, ter izboljševanja postopkov navigacije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgradbo, Flamsteedovo hišo (Flamsteed House), izvirni del Observatorija, je zgradil Wren, verjetno s Hookovo pomočjo. Tedaj je bila to prva namenska znanstveno-raziskovalna zgradba v Veliki Britaniji. Zgradili so jo z denarnim vložkom 520 £ (20 £ nad proračunom), večinoma iz obstoječega gradbenega materiala na temeljih utrdbe vojvode Humphreyja. Postavili so jo 13 stopinj stran od pravega severa, zaradi česar je bil prvi kraljevi astronom John Flamsteed nejevoljen.

V zgradbi niso bili le znanstveni inštrumenti, namenjeni Flamsteedovemu delu o zvezdnih katalogih in preglednicah, temveč so sčasoma observatoriju naložili več dodatnih obveznosti kot je časovna služba in kasneje leta 1832 Urad Navtičnega almanaha njenega veličanstva.

Nad Osmerokotno sobo, glavno sobo poslopja, so na višino 20 čevljev namestili dve uri, ki ju je izdelal začetnik angleškega urarstva Thomas Tompion. Izdelani sta bili nenavadno. Vsaka je imela nihalo dolžine 13 čevljev (3,96 m), nameščeno nad številčnico s periodo štirih sekund. Njuni točnosti sta bili tedaj brez primere - odstopali sta sedem sekund na dan. Kralj je izbral Tompiona in naročil, da se morata uri navijati le enkrat na leto. Bili sta v veliko pomoč astronomom pri točnih izračunih.

Britanski astronomi so dolgo časa uporabljali Kraljevi observatorij za osnovo svojih meritev. Skozi zgradbo so zarisali štiri ločene poldnevnike. Osnova zemljepisne dolžine, ničelni poldnevnik, uveden leta 1851 in sprejet na mednarodni konferenci leta 1884, poteka skozi Airyjev tranzitni krog observatorija. Dolgo časa ga je označeval medeninast trak, ki ga je sedaj zamenjal trak iz nerjavnega jekla. Od 16. decembra 1999 ga označuje močan zeleni laser, ki osvetljuje londonsko severno nočno nebo.

Prenosni GPS kaže, da je stari greenwiški ničelni poldnevnik (viden spodaj) premaknjen za 100 m od sodobnega referenčnega sistema, kot je na primer WGS 84 .

Stari astronomski ničelni poldnevnik so nadomestili s sodobnejšim. Ko je bil Greenwich še dejaven observatorij, so bile geografske koordinate vezane na krajevni sploščen sferoid, imenovan datum. Njegova površina se je tesno prilegala krajevni srednji morski gladini, ki jo opisuje geoid. Po svetu so uporabljali več takšnih osnovnih površin, ki so vsi imeli različne sferoide, saj se srednja morska gladina valovito spreminja tudi do 100 m. Sodobni geodetski referenčni sistemi, kot sta WGS 84 in ITRF, uporabljajo le en sploščen sferoid vezan na Zemljino masno središče. Prehod z različnih sferoidov na enega svetovnega je povzročil spremembe geografskih koordinat za več metrov in včasih tudi za več sto metrov. Ničti poldnevnik teh sodobnih referenčnih sistemov je približno 100 m vzhodno od greenwiškega astronomskega poldnevika, ki ga je označeval medeninast trak.

Greenwiška časovna krogla

Greenwiški srednji čas (GMT) je do leta 1954 temeljil na opazovanjih, izvedenih na Kraljevem observatoriju. Od tedaj naprej so GMT izračunavali prek opazovanj na drugih dejavnih observatorijih. GMT se sedaj običajno imenuje univerzalni čas in se izračunava iz opazovanj zunajgalaktičnih radijskih virov ter pretvarja v več oblik, na primer UT0 (UT v oddaljenem observatoriju), UT1 (UT popravljen za polarno gibanje) in UTC (UT v diskretnih sekundah SI znotraj 0,9 s UT1). Za časovno usklajenost ur na GMT je leta 1833 kraljevi astronom John Pond v observatorij namestil časovno kroglo. Krogla je še vedno v uporabi in vsakodnevno označuje točni trenutek ure 1 (13:00) pozimi in v zahodnoevropskem poletnem času (BST) poleti.

Danes je observatorij preurejen v muzej in hrani mnogo astronomskih ter navigacijskih naprav. Med njimi imajo posebno mesto Harrisonov nagrajeni kronometer H4 in njegovi trije predhodniki. Observatorij hrani tudi 28 palčni (711 mm) Grubbov refraktor, največji svoje vrste v Združenem kraljestvu. Shepherdova ura iz leta 1852, nameščena na zunanji strani zidu, je zgoden primer električne ure, ki jo je z električnimi impulzi nadzirala ura v glavni zgradbi. Februarja 2005 so začeli s prenovo, kjer bodo zgradili nov planetarij in dodatne razstavne prostore z izobraževalnimi zmožnostmi.

RGO na stari razglednici okoli leta 1902. Pred vhodom je vidna Shepherdova električna ura s 24-urno analogno številčnico.

Večino 20. stoletja delo ni potekalo v Greenwichu. Vsi oddelki so bili nazadnje tam leta 1924. Tega leta je železnica začela vplivati na delo oddelka za magnetizem in meteorologijo, ki je bil prisiljen preseliti se v Abinger. Leta 1939 so med 2. svetovno vojno evakuirali mnogo oddelkov skupaj s preostalim Londonom na podeželje (Abinger, Bradford in Bath). Delo v observatoriju so omejili na najmanjšo možno mero.

Po vojni so se zaradi svetlobnega onesnaženja v Londonu leta 1947 odločili, da bodo večino oddelkov preselili v Grad Herstmonceux in v njegovo okolico s 320 akri (1,3 km²) površine, 70 km jugozahodno od Greenwicha pri Hailshamu v Vzhodnem Sussexu. Čeprav se je kraljevi astronom preselil v grad leta 1948, se je znanstveno osebje preselilo šele leta 1957, ko so zgradili nova poslopja observatorija. Kmalu zatem so vključili še druge dlje delujoče oddelke.

Leta 1967 so v Herstmonceuxu zgradili 2500 mm Daljnogled Isaaca Newtona, ki so ga leta 1979 preselili na Observatorij Roque de los Muchachos na španske Kanarske otoke. V letu 1990 so Kraljevi observatorij spet preselili, tokrat v Cambridge. Po odločitvi Znanstvenega sveta za fiziko delcev in astronomijo (PPARC) so ga leta 1998 zaprli. Postal je del Narodnega pomorskega muzeja (National Meritime Museum) (NMM)). Urad Navtičnega almanaha njenega veličanstva so po zaprtju observatorija preselili v Laboratorij Rutherforda in Appletona (RAL) pri Didcotu v Oxfordshireu. Druge oddelke so preselili v edinburško Astronomsko tehnološko središče Združenega kraljestva (UK ATC). Na zemljišču herstmonceuxškega gradu sedaj domujeta Mednarodno študijsko središče (ISC) kanadske Univerze Queen's iz Kingstona, Ontario in Znanstveno observatorijsko središče (OSC).

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]