Marija I. Angleška

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marija I. Angleška
Mary I of England.jpg  *
Portret (Antonis Mor, 1554)
Angleška in Irska kraljica
Obdobje vladanja 19. julij 1553 - 17. november 1558
Kronanje 1. oktober 1553
Predhodnik Jana ali Edvard VI.
Naslednik Elizabeta I. Angleška
Sovladar Filip II. Španski
Španska kraljica
Vladanje 16. januar 1556 – 17. november 1558
Zakonec Filip II. Španski
Hiša Tudor
Oče Henrik VIII. Angleški
Mati Katarina Aragonska
Rojstvo (1516-02-18)18. februar 1516
Palača Placentia, Greenwich, Anglija  *
Smrt 17. november 1558 (1558-11-17) (42 let)
Palača Sv. Janeza, London, Anglija  *
Pokop 14. december 1558
Westminsterska opatija, London, Anglija
Vera Rimokatolicizem
Podpis Mary I Signature.svg

Marija I. Tudor, angleška in irska kraljica, * 18. februar 1516, † 17. november 1558.

Hčerka angleškega kralja Henrika VIII. Angleškega in kraljice Katarine Aragonske je Marija I. bila od leta 1553 angleška in irska kraljica. Vladala je dosmrtno, nasledila pa jo je znana angleška kraljica Elizabeta I., njena polsestra, ki je v 16. stol. doprinesla k razvoju Anglije in utrdila položaj anglikanske cerkve.

Marija, četrta in predzadnja kraljica iz družine Tudor, je poznana po poskusu obnovitve katoliške Cerkve v Angliji. Ker je obsodila najmanj 300 verskih upornikov, je znana tudi pod imenom Krvava Meri (ang. Bloody Mary). Njena religiozna politika je bila ukinjena z njeno naslednjico Elizabeto I.

Čas do vladavine[uredi | uredi kodo]

Otroštvo[uredi | uredi kodo]

Marija se je rodila 18. februarja 1516 v palači Placentia v Greenwichu. Bila je edini otrok kralja Henrika VIII. in njegove prve žene, Katarine Aragoske, ki je preživel otroštvo. Njena mati je imela veliko splavov in pred njenim rojstvom je bila štirikrat noseča, vendar je rodila eno mrtvorojeno hčerko ter tri mrtvorojene ali kratko živeče sinove, med njimi tudi Henrika, vojvoda Corwallskega. Beneški veleposlanik Sebastian Giustiniani je čestital kralju ob "rojstvu njegove hčerke in blaginji njene vesele matere, kraljice, tudi če bi bilo bolj razveseljivo, če bi dobila sina." Vendar Henriku ni odvzel poguma. "Midva sva še tako mlada; Tokrat je bila hči, nato pa z Božjo milostjo sledijo sinovi". Kralj ni skrival ljubezni do svoje hčerke in je Giustinianiju ponosno povedal: "Z Bogom, ta otrok nikoli ne joka".

Marija je bila krščena v katoličanski cerkvi tri dni po rojstvu. Nosila jo je Elizabeta Howard, žena Thomasa Howarda, 3. vojvoda Norfolka in tesna prijateljica njene mame. Njeni botri so bili, med drugim, vpliven kardinal Thomas Wolsey in njeni sorodnici Margareta Pole, 8. grofica Salisburyja in Katarina Yorška. Še isto leto je Marija postala botra svoji sestrični Frances Brandon. Ime je dobila pa svoji teti, Mariji Tudorski.

V prvih dveh letih njenega življenja so jo vzgajale, kot je bilo to običajno pri vzgoji kraljevih otrok, vzgojiteljice in varuške. Bila je pod nadzorom nekdanje družice kraljice Katarine, lady Margarete Bryan, ki je bila kasneje tudi odgovorna za izobraževanje Marijine mlajše polsestre Elizabete in mlajšega polbrata Edvarda. Leta 1520 je bila vojvodinja Saliburyja imenovana za njeno guvernerko. Sir John Hussey, kasneje lord Hussey, je bil njen komornik od leta 1530. Njegova žena, lady Ana, hčerka Georga Greya, 2. kentskega grofa, je bila ena od njenih spremljevalk.

Z devetimi leti je uradno postala naslednica svojega očeta, vendar si je Henrik še vedno želel, da bi dobil moškega dediča. Henrik si je bil skozi njeno otroštvo zelo blizu z njo in ona je bila šteta kot najbolj pomembna evropska princesa.[1] Za Marijino vzgojo sta skrbeli njena vzgojiteljica in njena mama, ki jo je sama poučevala latinščino, a s pomočjo svojega učitelja se je učila grščine, znanosti in glasbe.[1]

Leta 1525 je Marija neuradno dobila naziv valižanska princesa kot očetova naslednica in je začela opravljati prestolonasledniške dolžnosti v imenu brata, ki ga še vedno ni imela. Predsedovala je valižanskem svetu v gradu Ludlow, kjer je imela svoj dvor.[1]

Ko je bila stara dve leti je njen oče obljubil njeno roko sinu francoskega kralja Franca I.. Po treh letih je bila obljuba preklicana in Marija je bila obljubljena Karlu V., Svetorimskemu cesarju, vendar pa je Karel V. po nekaj letih prekinil poroko z dovoljenjem njenega očeta[1]. Kardinal Wolsey, Henrikov glavni svetovalci, je nadaljeval s poročnimi pogajanji s Francijo in Henrik je predlagal, da se Marija poroči s kraljem Francom I., ki je bil željan zavezništva z Anglijo. Podpisana je bila poročna pogodba, kjer je pisalo, da se bo Marija poročila ali s kraljem Francom I. ali z njegovim drugim sinom, Henrikom, vojvodo Orleanskim, vendar je Henrik VIII. še vedno želel moškega potomca in zato se ustvarijo ovire za poroko. Turbulentne razmere so v naslednjem desetletju potisnile ob stran vprašanje Marijine poroke.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Queen Mary I: Biography, Portraits, Primary Sources