Arzenopirit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Arzenopirit

Arzenopirit iz Panasqueire, Portugalska
Splošno
Kategorija 2. razred - Sulfidi
Kemijska formula FeAsS
Strunzova klasifikacija 02.EB.20
Klasifikacija DANA 02.12.04.01
Kristalna simetrija Monoklinska prizma 2/m,
prostorska skupina P 21/c
Osnovna celica a = 5,744Å, b = 5,675Å,
c = 5,785Å, β = 112,3°, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa 162,83 g/mol
Barva Jekleno siva do srebrno bela
Kristalni habit Igličast, prizmatičen, čokat, razbrazdan, tudi kompakten, zrnat in stolpičast
Kristalni sistem Monoklinski, psevdo ortorobmski
Dvojčičenje Navadno na {100} in {001}, kontaktno/penetracijsko na {101}
Razkolnost Razločna na {110}
Lom Podškoljkast do neraven
Žilavost Krhek
Trdota 5,5 - 6
Sijaj Kovinski
Barva črte Črna
Prozornost Neprozoren
Specifična teža 5.9 – 6,2
Gostota 6,07 g/cm3
Pleohroizem Šibek
Ultravijolična fluorescenca Ne fluorescira
Taljivost Da
Diagnostične značilnosti Pri udarcu vonj po česnu, zelenkast nadih pri preperevanju, zeleni ostanki na površinah kamnin
Topnost Dušikova kislina (HNO3)
Magnetizem Magneten po segrevanju
Sklici [1][2]

Arzenopirit je železov arzenov sulfid s kemijsko formulo FeAsS. Mineral je trd (5,5 - 6) in neprozoren, jekleno sive do srebrno bele barve s kovinskim sijajem in z relativno visoko specifično težo (6,1).[1] Pri raztapljanju v dušikovi kislini se sprošča elementarno žveplo. Pri segrevanju postane magneten in sprošča strupene pare. Vsebuje 46% arzena, zato je poleg avripigmenta najpomembnejša arzenova ruda. Skladi arzenopirita, ki so izpostavljeni atmosferi, običajno zaradi rudarjenja, počasi oksidirajo, pri čemer se arzen pretvori v oksid, ki je bolj topen v vodi povzroči kislo rudniško drenažo.

Kisla rudniška drenaža: Rio Tinto (Španija)

Arzenopirit se pojavlja v visokotemperaturnih hidrotermalnih žilah, pegmatitih, in na področjih, kjer se stikata metamorfizem in metasomatizem.

Arzenopirit lahko spremljajo znatne količine zlata, zato služi kot indikator zlatonosnih žil. Mnoge arzenopiritne zlatove rude so ognjeodporne, zato je zlato težko dobiti iz takšne mineralne matrice.

Za diagnosticiranje arzenopirita so pomembni njegov habit, trdota, gostota in vonj po česnu.

Struktura[uredi | uredi kodo]

Arzenopirit kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Kristali so običajno prizmatični ali stolpičasti z vzdolžnimi brazdami. Dvojčičenje je pogosto. V starejši literaturi se je arzenopirit obravnaval kot ortorombski mineral, vendar se je izkazalo, da je monoklinski. Njegova struktura je takšna, da je vsak center Fe povezan s tremi atomi As in tremi atomi S. Struktura se v ionski obliki lahko zapiše z Fe3+ in dvoatomnimi anioni AsS3-, čeprav zapis v ionski obliki ni najbolj primeren, ker je arzenopirit polprevodnik, vezi Fe-As in Fe-S pa so zelo kovalentne.[3] Medatomske povezave so bolj podobne povezavam v markazitu kot v piritu.

Sorodni minerali[uredi | uredi kodo]

Železo v arzenopiritu lahko zamenjajo nekatere prehodne kovine. V arzenopiritno skupino spadajo naslednji redki mierali:

  • Klinosaflorit (Co,Fe,Ni)AsS
  • Gudmundit (FeSbS)
  • Glavkodot ali aloklazit (Fe,Co)AsS ali (Co,Fe)AsS
  • Iridarzenit (Ir,Ru)AsS
  • Osarzit ali ruarzit (Os,Ru)AsS ali (Ru,Os)AsS

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Hurlbut, C. S.; Klein, C., 1985, Manual of Mineralogy, 20th ed., ISBN 0-471-80580-7
  2. ^ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arsenopyrite.pdf Handbook of Mineralogy
  3. ^ Vaugn, D. J.; Craig, J. R. Mineral Chemistry of Metal Sulfides" Cambridge University Press, Cambridge: 1978. ISBN 0521214890.