Halkopirit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Halkopirit

Halkopirit
Splošno
Kategorija II. razred - Sulfidi
Kemijska formula CuFeS2
Lastnosti
Molekulska masa 183,54
Barva Medeno rumen, lahko z mavrično škrlatnim leskom
Kristalni habit Prevladujejo tetraedri in tetraedrom podobne oblike, običajno masiven, včasih grozdast
Kristalni sistem Tetragonalni, simetrija 42m
Dvojčičenje Vraščeni dvojčki
Razkolnost Nerazločna na [112]
Lom Nepravilen do neraven
Žilavost Krhek
Trdota 3,5-4
Sijaj Kovinski
Barva črte Zelenkasto črna
Specifična teža 4,1 - 4,3
Lomni količnik Neprozoren
Topnost Topen v HNO3
Drugo Pri segravanju magneten [1][2][3][4]

Halkopirit je bakrov/železov sulfidni mineral s kemijsko formulo CuFeS2.

Kristalizira v tetragonalnem kristalnem sistemu. Kristali so medene ali zlato rumene barve s trdoto 3,5-4. Barva črte je zanj značilno zelenkasto črna. Na zraku oksidira v razne okside, hidrokside in sulfate.

Spremljajoči minerali so sulfidi bornit (Cu5FeS4), halkozin (Cu2S), kovelin (CuS) in digenit (Cu9S5), karbonata malahit in azurit in redko oksidi, na primer kuprit (Cu2O). Halkopirit se le redkokdaj pojavlja skupaj s samorodnim bakrom.

Prepoznavanje[uredi | uredi kodo]

Halkopirit se pogosto zamenjuje s piritom, čeprav pirit kristalizira v kubičnem in ne v tetragonalnem kristalnem sistemu. Poleg tega je halkopirit običajno masiven, redkokdaj kristaliničen in manj krhek. Halkopirit je tudi temnejše rumene barve z zelenkastim odtenkom in zanj značilnim mastnim leskom.

Halkopirit so zaradi rumene barve in visoke vsebnosti bakra pogosto imenovali tudi "rumeni baker".

Kemija[uredi | uredi kodo]

Naravni halkopirit ne tvori trdnih raztopin z nobenim drugim sulfidnim mineralom. Baker je lahko samo v omejenem obsegu zamenjan s cinkom, čeprav ima halkopirit enako kristalno strukturo kot sfalerit.

Sfalerit je kljub temu pogosto onesnažen s sledovi drugih elementov, na primer Co, Ni, Mn, Zn in Sn, ki zamenjujejo Cu in Fe, ter Se, Fe in As, ki zamenjujejo žveplo. Pojavljajo so tudi sledovi Ag, Au, Pt, Pd, Pb, V, Cr, In, Al in Sb.

Mnogi omenjeni elementi so zelo verjetno prisotni zaradi fine mešane rasti njihovih mineralov s halkopiritom. Lamele arzenopirita na primer prinašajo As, molibdenit Mo itd.

Parageneza[uredi | uredi kodo]

Halkopirit je zaradi raznoterih prosesov nastajanja rud prisoten v različnih rudiščih.

Prisoten je v vulkanogenih masivnih sulfidih rudnih skladih in sedimentno-ekshalativnih sedimentnih skladih, kjer je nastal z odlaganjem bakra med hidrotermalno cirkulacijo. Halkopirit se je v tem okolju koncentriral s pretokom tekočine.

Porfirni bakrovi rudni skladi so natali s koncentriranjem bakra v granitnih skladih med dvigovanjem in kristaliziranjem magme. Halkopirit je v tem okolju nastal s koncentriranjem v magmi.

Halkopirit je spremljajoči mineral v komatiitskih nikljevih rudnih skladih kambaldskega tipa, v katerih je nastal iz nezdružljivih sulfidnih talin v ultramafičnih lavah, nasičenih z žveplom. Halkopirit je v tem okolju nastal z ločevanjem tekočih sulfidov od nezdružljivih tekočih silikatov.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Halkopirit je najpomembnejša bakrova ruda. Pojavlja se v različnih tipih rud, od masivnih skladov v Timminsu, Ontario, do nepravilnih žil in leč v granitnih in dioritnih intruzijah v porfirnih skladih v Kordiljerah in Andih. Prisoten je tudi v ogromnih skladih Cu-Au-U Olympic Dam v južni Avstraliji. Piritni grozdi se včasih pojavljajo tudi v skladih premoga in osamljenih ležiščih v karbonatnih sedimentnih kamninah.

Slika[uredi | uredi kodo]

Halkopirit ima zelo različne oblike in barve:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Klein, Cornelis and Cornelius S. Hurlbut, Jr., Manual of Mineralogy, Wiley, 20th ed., 1985, str. 277 - 278 ISBN 0-471-80580-7
  2. ^ Palache, C., H. Berman, and C. Frondel (1944) Dana’s system of mineralogy, (7th edition), v. I, str. 219–224
  3. ^ http://www.mindat.org/min-955.html mindat.org
  4. ^ http://webmineral.com/data/Chalcopyrite.shtml Webmineral.com