Umag
 |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: slog navedb,.... |
 |
Članek potrebuje lekturo. Razlog za to je: slovnica, hrvatizmi. (maj 2012) |
| Umag | |
|---|---|
 |
|
| Država: |  Hrvaška |
| Število prebivalcev: | 7769 (2001) |
| Mesto: | Umag |
| Županija: | Istrska županija Istrska županija |
| Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. | |
Umag (italijansko Umago) je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Vsebina |
Geografija[uredi]
Umag leži ob obalni cesti Savudrija - Novigrad na severozahodni obali Istre, samo 10 km od državne meje s Slovenijo.
Mesto se deli na dva dela. Starejši del s starim mestnim jedrom leži na polotoku, novejši pa na celini.
Pri vplutju v istrske hrvaške vode iz severne ali severozahodne smeri je Umag prvo pravo pristanišče s carinarnico in stalnim mejnim prehodom. Mestno pristnišče, ki je zavarovano z okoli 200 metrov dolgim valobranom ima dva manjša pomola. Na pomolu, na katerem se opravljajo tudi carinske formalnost, stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Na koncu valobrana stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: Z Bl 5s. Nazivni domet svetilnika je 4 milje.
Gospodarstvo[uredi]
Glavna gospodarska dejavnos v občini je turizem. Poleg turizma pa se prebivalci zaradi plodne okolice ukvarjajo še s poljedelstvom in vinogradništvom. Zelo pomembna dejavnost je ribolov. Tu delujejo tudi tovarna za konzerviranje rib in sadja, obrat za izdelavi testenin in cementarna.
Turizem[uredi]
Turistični razvoj se je pričel v prehodu v 20. stoletje. Sedaj se Umag z okolico ponaša z vrsto namestitvenih zmogljivost in športno-rekreativnih objektov. Umaška riviera s hoteli, depandansami, apartmaji, bungalovi in avtokampi (Stella Maris) sega od Savudrije do Dajle. V samem Umagu se nahaja 7 hotelov (H. Kristal, H. Sipar, H. Adriatic, H. Umag, H. Koralj, H. Istra in H. Aurora) in 3 turistična naselja (TN Stella Maris, TN Kotaro in TN Polynesia).
V Umagu deluje tudi marina - Marina ACI Umag. V marini lahko pristajajo jahte do dolžine 25 m. Globina morja je od 3 do 6 m. Marina ima 550 privezov v morju in 350 mest na kopnem, 40 tonski travellift (premično dvigalo), 10 tonsko dviglo, splavno drčo in tehnični servis. Zavarovana je z kolenčastim okoli 200 m dolgim valobranom, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl(3) 5s. Na posebnem pomolu je tudi carinska kontrola.
Zgodovina[uredi]
Področje Umaga je bilo naseljeno že v rimski dobi. Kraj je v srednjem veku prišel v last tržaške škofije, leta 1268 pa so postali lastniki benečani, po njihovem propadu 1797 je prišel v last Habsburžani, ki so ga razen krtatkega Napoleonovega obdobja obdržali do leta 1918. Po koncu 1. svet. vojne je pripadal Italiji. Umag je bil od leta 1945 v sestavu tzv. cone B, priključen Jugoslaviji pa leta 1953.
Umag s svojimi ozkimi uličicami in slikovitimi majhnimi trgi kaže tipično srednjeveško urbano strukturo. Iz tega obdobja je ohranjen del mestnega obzidja z obrambnim stolpom iz 14. stoletja. Ohranjenih je tudi nekaj hiš v slogu beneške gotike.
Župnijska cerkev, ki je bila v 18. stoletju preurejena v baročnem slogu, hrani nekaj zanimivih slik iz 15. stolletja.
Ljudje povezani z Umagom[uredi]
- Fulvio Tomizza, italijanski književni rojen v Juricanih (1935 - 1999)
- Neven Ušumović, hrvaški književnik
Demografija[uredi]
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 1844 | 1970 | 1515 | 1440 | 1629 | 1837 | 3430 | 3746 | 1909 | 2839 | 3326 | 4520 | 6205 | 7718 | 7769 |
Viri in opombe[uredi]
Glej tudi[uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Umag |
