Umag

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Umag 45°26′26″N, 13°31′03″E

Umag
Umag-P9170095.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 7769 (2001)
Mesto: Umag
Županija: Istrska županija Istrska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Umag (italijansko Umago) je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Umag leži ob obalni cesti Savudrija - Novigrad na severozahodni obali Istre, samo 10 km od državne meje s Slovenijo.

Mesto se deli na dva dela. Starejši del s starim mestnim jedrom leži na polotoku, novejši pa na celini.

Pri vplutju v istrske hrvaške vode iz severne ali severozahodne smeri je Umag prvo pravo pristanišče s carinarnico in stalnim mejnim prehodom. Mestno pristnišče, ki je zavarovano z okoli 200 metrov dolgim valobranom ima dva manjša pomola. Na pomolu, na katerem se opravljajo tudi carinske formalnost, stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Na koncu valobrana stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: Z Bl 5s. Nazivni domet svetilnika je 4 milje.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnos v občini je turizem. Poleg turizma pa se prebivalci zaradi plodne okolice ukvarjajo še s poljedelstvom in vinogradništvom. Zelo pomembna dejavnost je ribolov. Tu delujejo tudi tovarna za konzerviranje rib in sadja, obrat za izdelavi testenin in cementarna.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Teniški stadion
marina Umag

Turistični razvoj se je pričel v prehodu v 20. stoletje. Sedaj se Umag z okolico ponaša z vrsto namestitvenih zmogljivost in športno-rekreativnih objektov. Umaška riviera s hoteli, depandansami, apartmaji, bungalovi in avtokampi (Stella Maris) sega od Savudrije do Dajle. V samem Umagu se nahaja 7 hotelov (H. Kristal, H. Sipar, H. Adriatic, H. Umag, H. Koralj, H. Istra in H. Aurora) in 3 turistična naselja (TN Stella Maris, TN Kotaro in TN Polynesia).

V Umagu deluje tudi marina - Marina ACI Umag. V marini lahko pristajajo jahte do dolžine 25 m. Globina morja je od 3 do 6 m. Marina ima 550 privezov v morju in 350 mest na kopnem, 40 tonski travellift (premično dvigalo), 10 tonsko dviglo, splavno drčo in tehnični servis. Zavarovana je z kolenčastim okoli 200 m dolgim valobranom, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl(3) 5s. Na posebnem pomolu je tudi carinska kontrola.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Področje Umaga je bilo naseljeno že v rimski dobi. Kraj je v srednjem veku prišel v last tržaške škofije, leta 1268 pa so postali lastniki benečani, po njihovem propadu 1797 je prišel v last Habsburžani, ki so ga razen krtatkega Napoleonovega obdobja obdržali do leta 1918. Po koncu 1. svet. vojne je pripadal Italiji. Umag je bil od leta 1945 v sestavu tzv. cone B, priključen Jugoslaviji pa leta 1953.

Umag s svojimi ozkimi uličicami in slikovitimi majhnimi trgi kaže tipično srednjeveško urbano strukturo. Iz tega obdobja je ohranjen del mestnega obzidja z obrambnim stolpom iz 14. stoletja. Ohranjenih je tudi nekaj hiš v slogu beneške gotike.

Župnijska cerkev, ki je bila v 18. stoletju preurejena v baročnem slogu, hrani nekaj zanimivih slik iz 15. stolletja.

Ljudje povezani z Umagom[uredi | uredi kodo]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
1844 1970 1515 1440 1629 1837 3430 3746 1909 2839 3326 4520 6205 7718 7769

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Predloga:Mesta Hrvaske