Labin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Labin
Naselje in občina
Pogled na staro mestno jedro Labina
Pogled na staro mestno jedro Labina
Zastava Labin
Zastava
Grb Labin
Grb
Labin se nahaja v Hrvaška
Labin
Labin
Položaj Labina na Hrvaškem
Koordinati: 45°05′33″N 14°07′26″E / 45.09250°N 14.12389°E / 45.09250; 14.12389
Država Hrvaška
ŽupanijaIstrska
Upravljanje
 • županValter Glavičić
 • zavetnik mestaSveta Marija
Nadm. višina
231 m
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
5220 Labin
Omrežna skupina+385 (52)
Avtomobilska oznakaPU
Spletna stran[www.labin.hr www.labin.hr]

Labin (italijansko Albona) je mesto v jugovzhodni Istri na Hrvaškem in sedež istoimenske mestne občine (Grad Labin) z 10.616 prebivalci (2021), ki upravno spada pod Istrsko županijo. Samo mesto je leta 1991 štelo več kot 9.000 ljudi, leta 2021 jih je imelo 5.806. Labin je ena od občin, kjer živi avtohtona slovenska manjšina v Istri. V upravno območje mesta Labin spadata tudi pristanšče in letovišče Rabac ter primestno naselje Vinež, skupaj z katerim ima mestno območje strnjene poselitve okoli 7.000 prebivalcev.

V petih lokalnih skupnostih v okolici, imenovanih tudi "Labinščina" (nekdanja Občina Labin), kamor sodi tudi rudarsko mesto in občina Raša, živi skupaj 21.000 ljudi.

.

Labin, popis 1991; skupaj: 9.036

  Hrvati 4.116 (45,55 %)
  Muslimani 914 (10,11 %)
  Srbi 317 (3,50 %)
  Jugoslovani 292 (3,23 %)
  Italijani 223 (2,46 %)
  Slovenci 135 (1,49 %)
  Albanci 31 (0,34 %)
  Makedonci 13 (0,14 %)
  Črnogorci 11 (0,12 %)
  Turki 4 (0,04 %)
  Avstrijci 1 (0,01 %)
  Bolgari 1 (0,01 %)
  Čehi 1 (0,01 %)
  Madžari 1 (0,01 %)
  Nemci 1 (0,01 %)
  Poljaki 1 (0,01 %)
  Slovaki 1 (0,01 %)
  Drugi 17 (0,18 %)
  Neopredeljeni 251 (2,77 %)
  Regionalno opredeljeni 2.554 (28,26 %)
  neznano 151 (1,67 %)

Geografija[uredi | uredi kodo]

Labin-fasada župnijske cerkve

Leži 5 km severozahodno od pristanišča Rabac na 320 mnm visoki planoti, ki se hitro spušča v dolino potoka Rabac proti morju. Labin leži ob glavni cesti Reka - Pulj. Od Reke je oddaljen 60, od Pule pa 43 km. Labin je bil rudarsko središče Podlabinskega premogovnega bazena, ki pa je z opustitvijo rudarjenja precej zgubil na svojem pomenu.

Današnji Labin je sestavljen iz dveh naselij: iz starega naselja - mesta na hribu ali Labina v ožjem pomenu besede, in novega Labina - rudarskega naselja Podlabina. Stari Labin je najbolj ohranjen predstavnik akropolskega naselja v Istri.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na kraju, kjer stoji današnji Labin je bilo že prazgodovinsko naselje in kasneje rimska Albona. Pri arheoloških izkopavanjih so našli kamnite fragmente, ki so pripadali antičnemu naselju. V srednjem veku je bil Labin v posesti Oglejskega patriarha, od 1420 pa je pripadal Benetkam, ki so naselje obzidale z obrambnim zidom. V 17. stol. se prične Labin širiti izven obzidja, ter se postopno gradi na severozahodni strani starega naselja.

Labinska republika[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Labinska republika.
Labinski rudarji so 2. marca 1921, da bi podprli svoje ekonomske zahteve in odgovorili na fašistične provokacije, zasedli premogovnik, organizirali rdeče straže, prevzeli oblast v mestu in razglasili Labinsko republiko, ki se je obdržala do 8. aprila 1921, ko je bila rudarska akcija zlomljena z oboroženo intervencijo.

Ljudje povezani z Labinom[uredi | uredi kodo]

V Labinu so se rodili:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 2021
1641 2084 2011 2115 1879 1799 2557 2319 4011 6228 6649 7261 8530 9036 7904 6893 5806

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
  • Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
  • Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]