Zadar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Zadar 44°07′50″N, 15°13′10″E

Zadar
Zadar PortaMarina.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 69556 (2001)
Mesto: Zadar
Županija: Zadarska županija Zadarska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Pristanišče

Zadar (italjansko Zara) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji, glavno mesto Zadarske županije in sedež rimskokatoliške nadškofije.

Zadar leži na polotoku ob stari magistralni cesti Reka - Split in je pomembno tranzitno pristanišče. V mestu so pomembne stavbe iz beneškega obdobja, stolnica iz 13. stoletja, rimski forum, mestna vrata, ostanki mestnega obzidja iz zgodnjega srednjega veka itd.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Mestu Zadar razen samega ožjega mestnega področja administrativno pripadajo tudi bližnja naselja Babindub, Crno, Kožino in Petrčane, ter otoki Ist, , Molat, Olib, Premuda, Rava in Silba. Površina mesta, vključno z navedenimi otoki, znaša 194 km2.

Urbano področje Zadra pa je upravno razdeljeno na 21 mesnih odborov: Arbanasi, Bili Brig, Bokanjac, Brodarica, Crvene Kuće, Diklo, Dračevac, Gaženica, Jazine I, Jazine II, Maslina, Novi Bokanjac, Poluotok, Ploča, Puntamika, Ričina, Smiljevac, Stanovi, Vidikovac, Višnjik in Voštarnica.

Zgodovina mesta[uredi | uredi kodo]

Zadar se pod imenom Idassa prvič omenja v starogrških zapisih. Rimljani so ga v 4. stoletju pr. n. št. imenovali Jadera. Širše področje okoli Zadra je bilo poseljeno že v neolitiku (Arbanasi), ožje področje mesta na polotoku pa so naselili ilirski Liburni. Leta 59 pr. n. št. Zadar postane rimski municipij. Po propadu zahodnorimskega cesarstva postane Zadar glavno mesto bizantinskega dela Dalmacije. V začetku 9. stoletja pride pod frankovsko oblast, a od 10. stoletja naprej z mestom upravljajo hrvaški vladarji.

Vendar pa so ga že 1202 osvojili Benečani, ki so mu s presledki vladali vse do 1792. Od tedaj naprej je bil s krajšimi presledki do 1920 pod avstrijsko oblastjo. V času Ilirskih provinc od 1806 do 1810 je v Zadru izhajal prvi časopis v hrvaškem jeziku - "Kraljski Dalmatin". Po letu 1920 pa do konca druge svetovne vojne je bil pod italijansko zasedbo, po koncu druge svetovne vojne pa je pripadal Jugoslaviji in sedaj Hrvaški.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
8987 10811 12829 14699 16969 19426 17369 19296 16019 18243 27324 45329 63364 76343 69556

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]