Crikvenica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Crikvenica
Crikvenica pogled z morja
Crikvenica pogled z morja
Crikvenica se nahaja v Hrvaška
Crikvenica
Crikvenica
Geografska lega na Hrvaškem
45°10′25.43880″N 14°41′32.48012″E / 45.1737330000°N 14.6923555889°E / 45.1737330000; 14.6923555889Koordinati: 45°10′25.43880″N 14°41′32.48012″E / 45.1737330000°N 14.6923555889°E / 45.1737330000; 14.6923555889
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaPrimorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
MestoCrikvenica
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno7.121
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Crikvenica je mesto in pristanišče v Primorsko-goranski županiji na Hrvaškem.

Crikvenica je najbolj znano turistično središče in klimatsko zdravilišče v Kvarnerju. Kraj leži v Vinodolskem primorju, leži okoli 37 km jugovzhodno od Rijeke ob glavni cesti Reka - Split. Zaradi lahke dostopnosti in lepih peščenih plaž je k slovesu dobre turistične destinacije pripomogla tudi ugodna klima. Vreme v poletnih mesecih je vedro in suho. Srednja januarska temperatura je 5,4 °C, v juliju pa 23,8 °C. Vetrovnih dni v poletnih mesecih je malo ( burja in jugo pihata v glavnem samo pozimi ). Crikvenica je uradno postala priznana kot zdraviliško mesto leta 1906. Skozi kraj teče rečica Dubračina.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Crikvenica
Crikvenica

Današnja Crikvenica se je razvila na področju nekdanjega rimskega naselja Ad Turres. Današnje ime je kraj dobil po cerkvi (v narečju crikvi) nekdanjega samostana, ki ga je 1412 dal zgraditi ban Nikola Frankopan. Samostan ("Frankopanski grad") je bil ukinjen 1766. Pristanišče so začeli graditi leta 1871 in ima značaj potniškega pristanišča.

Prvo kopališče so urdili 1888, prvi hotel pa odprli leta 1891. Hotel Therapia, ki je še danes najlepših v kraju so postavili 1895. Turistično ponudbo pa dopolnjuje zdraviliški turizem v dobro opremljenem zdravilišču.[1]

Crikvenica je bila leta 1958 preko Velebitskega kanala s Šilom na Krku povezana s prvo trajektno linijo na Jadranu.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
2007 2238 2364 2635 3248 3553 3997 3836 3380 3469 3684 5352 6348 6907 7121

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Atlas, Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje, Geodetski zavod Slovenije, Delo, 2002
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Crikvenica Arhivirano 2007-04-29 na Wayback Machine.