Solin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Solin 43°32′45″N, 16°29′03″E

Solin
Salona Solin 0807.jpg
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 15850 (2001)
Mesto: Solin
Županija: Splitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Solin, (antična Salona) je industrijsko mesto v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Solin leži v Srednji Dalmaciji, severovzhodno od Splita, s katerim je urbanistično povezan. Napačna je predstava, da je Solin predmestje Splita. Solin je samostojno mesto, eno od desetih največjih v Hrvaškem delu Jadrana. Mesto je obkroženo s planinama Kozjak in Mosor, skozenj pa teče 4 km dolga rečica Jadro. Mesto sestoji iz treh delov: središčnega dela na križišču cest proti Splitu, Trogiru in Klisu, drugi del predstavlja Majdan ki leži v manjši kotlini v zgornjem toku rečice Jadro, tu stoji tovarna cementa in od Donje Strane (Sv. Kaja), kjer je drugi obrat cementarne. Med Donjo Strano in središčem Solina pa ležijo ostanki antične Salone.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Solin-amfiteater

Današnje naselje Solin se je razvilo na področji antične Salone, ki se prvič omenja leta 119 pr. n. št. kod središče ilirskega plemena Dalmatov. Salona je postala eno najpomembnejših mest rimskega cesarstva z vsemi potrebnimi posvetnimi in cerkvenimi objekti, ki jih je narekovala rimska civilizacija, je tudi rojstno mesto rimskega cesarja Dioklecijana. Okoli leta 614 je Salona padla pod napadi Avarov in Slovanov. Mesto je bilo v bojih porušeno, njene prebivalce pa so pregnali. Nekateri so zatekli za dobro utrjeno obzidje Dioklecijanove palače. Ostanki Salone spadajo med najpomembnejša arheološka najdišča na Hrvaškem. Ohranjeni so deli nekdanjega obzidja, amfiteatra, term, starokrščanske bazilike in vrsta drugih objektov. Še sedaj pa je v uporabi del akvadukta - stare antiče vodovodne napeljave.

V Solinu so najdeni tudi ostanki sarkofaga kraljice Jelene z napisom, ki sodi med najpomembnejše dokumente starohrvaške zgodovine.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
866 1739 1054 1235 1599 2110 2396 3289 1971 1954 3588 9137 11176 12575 15850

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]