Rovinj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rovinj (italijansko Rovigno) je mesto, pristanišče in občina na zahodni obali hrvaške Istre, severno od Pule.
Občina Rovinj leži na tokoimenovanem področju rdeče Istre (ital. terrarosa). Občina meji na severu z občinama Vrsar, s katero si deli Limski kanal in Sv. Lovreč, na jugu pa z občinama Bale in Kanfanar. Pred obalo leži "rovinjski arhipelag" v katerem je 22 otokov in otočkov. Največja med njimi sta Sveti Andrija in Katarina.
Stari del mesta Rovinj leži na polotoku. Rovinj ima dve pristanišči; severno, za tovorne ladje in južno, namenjeno ostalim plovilom. V Rovinju je znana pomorsko biološka raziskovalna postaja. V okolici so znana nahajališča boksitove rude. Poleg industrije ( tobačna industrija in predelava rib ), je Rovinj tudi pomembna turistična destinacija.
Vsebina |
[uredi] Podnebje
Podnebje je mediteransko. Srednja letna temperatura je 16ºC. Povprečna januarska temp. je 4,8, julijska pa 22,5ºC. Letno pade 960 mm dežja, največ v zimskih mesecih. Vegetacija je subtropska. V okolici je zelo razvito vinogradništvo.
[uredi] Zgodovina
Predhodnik današnjega mesta je bil ustanovljen v poznem obdobju antike. Prvič pa se z imenom Ruvignio (Ruigno) omenja v začetku 13. stol., ko je od 1209 v lasti Oglejskega patriarha. Toda že 1283 pripada Benečanom. Mestni statut je bil sprejet 1531. Po padcu beneške države 1797 pripada mesto Avstriji. Od 1918 do 1943 fašistični Italiji. Po koncu druge svetovne vojne je priključen Jugoslaviji.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
 |
Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
