Brioni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Brioni 44°55′05″N, 13°45′20″E

Brioni - lega otočja

Brioni (hrvaško Brijuni) so skupina štirinajstih majhnih otokov ob zahodni hrvaške obali Istre, od kater jih ločuje 2 km široki Fažanski kanal, v severnem Jadranskem morju. V skupini sta največja otoka Veliki Brijun s površino 5,6 km² in Mali Brijun, s površino 1,7 km², ter še dvanajst manjših otokov: (Sveti Marko, Gaz, Obljak, Supin, Galija, Grunj, Vanjski, Pusti Otok (Madona), Vrsar, Sv. Jerolim, Krasnica (Vanga) in Kotež).

Otočje je grajeno iz apnenca, ki ga prekriva debela plast zemlje. Najvišji 55 mnm visoki vrh se nahaja na V. Brijunu.

Brioni, arheološke izkopanine v zalivu Verige (na V. Brijunu) dokazujejo, da so bili otoki naseleni že v rimski dobi, namenjeni so bili predvsem kot zabaviščna in počitniška distinacija rimskih vojakov iz Pietas Julije današnje Pule.

Otoke je v drugi polovici 19. stol. kupil meranski industrijalec Kuppelwieser in celotno območje uredil v luksuzen turistični center. Po končani prvi svetovni vojni so otoki prišli v posest švicarskega turističnega društva, kasneje pa pod italijansko finančno ministrstvo. V drugi svetovni vojni so italijanski fašisti in nemški okupatorji otočje precej uničili, svoje pa so dodali tudi zavezniki z letalskimi bombardiranji. Po osvoboditvi so jugoslovanske oblasti popravile škodo in obnovile mrtvi (hoteli) in živi (divjad) inventar.

Brioni so znani po čudoviti pokrajini, so hrvaški narodni park. Na njih je imel svojo počitniško rezidenco Josip Broz-Tito.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]