Kaprije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Kaprije 43°41′53″N, 15°42′02″E

Kaprije - lega otoka
Kaprije - satelitska slika

Kaprije je otok v Jadranskem morju. Pripada Hrvaški.

Kaprije, otok z istoimenskim naseljem, ležijo v šibeniškem arhipelagu v srednji Dalmaciji. Otok, na katerem stojita dva svetilnika, ima površino 7,11 km², dolžina obale meri 25,211 km. Najvišji vrh Vela Glavica, ki doseže višino 132 mnm. Kaprije ležijo med otokoma Zmajan in Kakan, od katerih ju ločuje Zmajanski oziroma Kakanski kanal. V otoškem reliefu je nekaj gričev, katerih višina narašča od severozahoda proti jugovzhodu, kjer se nahaja tudi najvišji vrh otoka. Griči so med seboj ločeni z vzdolžnimi in prečnimi dolinami. Na otoku, ki je prasel z makijo in nizkim borovim gozdom ni vodnih izvirov. Po dolinah, na nevelikih obdelovalnih površinah so manjši oljčni nasadi in vinogradi. Edino naselje Kaprije leži na jugozahodni obali. Zaselek Medoš na severovzhodni obali je občasno naseljen z kmetovalci iz Murterja, ki imajo na otoku nekaj obdelovalne zemlje.

Iz pomorske karte je razvidno, da prvi svetilnik stoji na pomolu v pristanišču naselja Kaprije in oddaja svetlobni signal: B Bl 3s; drugi pa na rtu Lemeš, ki oddaja svetlobni signal: Z Bl 3s.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nekdaj je bil otok porasel z gozdovi, vendar so vsa drevesa posekali in uporabili pri žganju apna, katerega so prodajali v Šibenik. Otok je bil v 14. stol. v posesti šibeniške fevdalne družine Ljubić, leta 1500 pa preide v last družine Divnić (Difnico).

Prvi stalni prebivalci so se na otoku naselili v 15. stol. Od leta 1510 so se na Kaprije pričeli zatekati pribežniki s kopnega, ki so bežali pred Turki.

Cerkev v naselju Kaprije je bila postavljena med 16. in 17. stoletjem, ter leta 1801 obnovljena in razširjena.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]