Pašman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Pašman 43°58′00″N, 15°20′00″E

Pašman
lega otoka Pašman

Pašman je otok v Severni Dalmaciji, pripada Hrvaški; središče otoka je istoimensko naselje.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pašman leži južno od Zadra in jugovzhodno od otoka Ugljan, od katerega ga deli ozek leta 1883 prekopan kanal Ždrelac. Otok ima površino 63 km². Od celine ga loči Pašmanski kanal. Otok je na zahodu grajen iz krednih apnencev, na vzhodu pa iz dolomita. Najvišji vrh na otoku je Bokolj, ki doseže višino 274 mnm. Zahodna obala je strma s številnimi zalivčki, zavarovanimi pred burjo. Na manj razčlenjeni in položnejši vzhodni obali se zvrstijo vsa otoška naselja.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Vzdolž položnejše vzhodne obale se nahajajo vsa otoška naselja: Banj, Barotul, Dobropoljana, Kraj, Mrljane, Neviđane, Pašman, Tkon, Ugrinić in Ždrelac.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Na otoku po podatkih iz popisa prebivalstva iz leta 2001 stalno živi 3100 prebivalcev.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Pašman, ki poznan po lepih peščenih plažah in borovih gozdovih in tipičnih otoških naseljih, ki pa vsa ležijo na vzhodni obali je poznan turistični otok. Prebivalci se poleg turizma ukvarjajo še z ribolovom in poljedelstvom. Od turistične ponudbe so tu poleg restavracij še turistične sobe, apartmaji, turistične hiše, penzioni in avtokampi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Otok je neprekinjeno naseljen že iz prazgodovinskih časov, kar dokazujejo ilirski grobovi in arheološke najdbe iz rimskih časov, katere so našli na področju naselja Pašman. V zalivu Sv. Ante na jugozahodu otoka stoji romanska enoladijska cerkev. Od leta 1050 je bil otok v posesti biogradske škofije, od leta 1126 zadarske nadškofije. Na otoku je v naselju Kraj frančiškanski samostan sv. Dujma, na griču Ćokovac pa benediktinski samostan sv. Kuzme in Damjana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]