Pašman
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pašman je otok v Severni Dalmaciji, pripada Hrvaški.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Pašman leži južno od Zadra in jugovzhodno od otoka Ugljan, od katerega ga deli ozek leta 1883 prekopan kanal Ždrelac. Otok ima površino 63 km². Od celine ga loči Pašmanski kanal. Otok je na zahodu grajen iz krednih apnencev, na vzhodu pa iz dolomita. Najvišji vrh na otoku je Bokolj, ki doseže višino 274 mnm. Zahodna obala je strma s številnimi zalivčki, zavarovanimi pred burjo. Na manj razčlenjeni in položnejši vzhodni obali se zvrstijo vsa otoška naselja.
[uredi] Naselja
Vzdolž položnejše vzhodne obale se nahajajo vsa otoška naselja: Banj, Barotulj, Dobropoljana, Kraj, Mrljane, Neviđane, Pašman, Tkon, Ugrinić in Ždrelac.
[uredi] Prebivalstvo
Na otoku po podatkih iz popisa prebivalstva iz leta 2001 stalno živi 3100 prebivalcev.
[uredi] Gospodarstvo
Pašman, ki poznan po lepih peščenih plažah in borovih gozdovih in tipičnih otoških naseljih, ki pa vsa ležijo na vzhodni obali je poznan turistični otok. Prebivalci se poleg turizma ukvarjajo še z ribolovom in poljedelstvom. Od turistične ponudbe so tu poleg restavracij še turistične sobe, apartmaji, turistične hiše, penzioni in avtokampi.
[uredi] Zgodovina
Otok je neprekinjeno naseljen že iz prazgodovinskih časov, kar dokazujejo ilirski grobovi in arheološke najdbe iz rimskih časov, katere so našli na področju naselja Pašman. V zalivu Sv. Ante na jugozahodu otoka stoji romanska enoladijska cerkev. Od leta 1050 je bil otok v posesti biogradske škofije, od leta 1126 zadarske nadškofije.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
 |
Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
