Kornat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Kornat 43°49′35″N, 15°17′33″E

Kornat - lega otoka

Kornat je s površino 52,44 km² največji otok v Kornatskem otočju. Leži v srednjem delu Dalmacije, zahodno od Žuta in je jugozahodno nadaljevanje Dugega otoka, od katerega ga ločuje večje število manjših otočkov pred zalivom Telašćica. Najvišji vrh je 225 mnm visoki grič Vrh Meteline. Dolžina njegove obale meri 68,787 km. Na otoku ni stalnih naselij. Iz preteklih časov so ostanki zgradb, ki jih še danes občasno naseljujejo predvsem ribiči. Take hiše so v Vruljah, Lučicah, Trtuši, Kraljevičici in Koromačini. Kornat je edini otok v celotnem Kornatskem otočju, ki ima izvir pitne vode. Izvir se nahaja v zalivu Statival, kjer je tudi primerno sidrišče za manjše ladje in jadrnice.

Najstarejše arheološke najdbe so ostanki ilirskih naselij in kamnite gomile najdeni v pri kraju Trtuša. Otok se je v 14. stol. imenoval Insula Scante Marie, v 17. stol. pa se je udomačilo ime Coronat (Kotnat). Otok je bil poseljen že v kameni dobi. V novejšem času, pa ni bil več poseljen, poslednje naselje se omenja v 18. stol. pod imenom Toreta. Otok je bil vseskozi v posesti Zadrčanov in Benečanov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]