Dugi otok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dugi otok
Najzahodnejši rt na Dugem otoku
Geografija
LegaJadransko morje
OtočjeZadrsko otočje
Površina113,305 km2
Dolžina44,5 km
Širina4,8 km
Dolžina obale182,109 km
Najvišja nadm.višina337 m
Najvišji vrhVela straža
Uprava
Županija Zadrska
Registrska oznaka cestnih vozilZD
Registrska oznaka plovilSA
Največje naseljeSali
Demografija
Prebivalstvo1.655 (leta 2011)
Gostota14,6 preb./km2
Etnične skupineHrvati

Dugi otok (italijansko: Isola lunga) je dolg in ozek severnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži zahodno od Pašmana in Ugljana. S površino 113 km² je po velikosti sedmi[1] med hrvaškimi otoki in največji med otoki Zadrskega otočja. Celotni otok upravnoteritorialno obsega ena sama občina Sali, ki je del Zadrske županije.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Na otoku je skupno 13 večjih ali manjših naselij, med njimi pa je najpomembnejše ribiško naselje in manjše pristanišče Sali. Navišji vrh na otoku je Vela Straža ki doseže višino 338 mnm. Na otoku se razprostira več kraških dolin in polj: Velo jezero, Arnjevo polje, Mir polje, Skrajnje polje, Sridnje polje, Glavočevo polje, Malo jezero, Dugo polje in potopljeno Slano jezero. Na otoku ni izvirov tekoče vode. V zimskih mesecih, ko je obilo dežvja, so nekatere doline poplavljene: Malo in Velo jezero, Dugo polje in še nekatera druga. Na plodnih tleh otoških dolin se prideljujejo žitarice, v dolinah ki so pozimi poplavljene pa uspeva zelenjava. Ribištvo je na otoku razvito že iz prazgodovine, posebno na jugozahodnem delu otoka v zalivu Telašćica. V slanem jezeru (Jezero Mir) blizu Telašćice lovijo jegulje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dugi otok se omenja že v 10. stol., in sicer pod imenom Pizuh, pozneje v 11. stol. pa kot Čuh, Čuška ali pa Čušćica. Koncem 11. stol. pa se v starih listinah pojavi ime Insula Tilagus. Ime Veli otok je bilo prvič zapisano v glagolici leta 1460.

Otok je bil s prvimi prebivalci že zelo zgodaj poseljen. Najstarejše arheološke najdbe so iz mlajše kamene dobe, in so bile izkopane na lokaliteti Žman. Na izpostavljenih vrhovih po otoku so ostanki ilirskih utrjenih naselij. Iz rimskega obdobja pa se je ohranilo več zgradb, grobov in mozaikov.

Pomembnejša naselja[uredi | uredi kodo]

Na Dugem otoku je trinajst naselij, pomembnejša pa so: Božava, Brbinj, Dragove, Luka, Polje, Sali, Savar, Soline, Veli Rat, Verunić Zaglav in Žman.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. »"Duplančić Leder, T.; Ujević, T.; Čala, M. (2004): Duljine obalne crte i površine otoka na hrvatskom dijelu Jadranskog mora određene s topografskih karata mjerila 1:25 000, Geoadria, Vol. 9, No. 1, 5-32."«. 1. januar 2004. Pridobljeno 24. marca 2019.