Ugljan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Ugljan 44°05′00″N, 15°10′00″E

lega otoka Ugljan

Ugljan je otok v Severni Dalmaciji (Hrvaška).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pogled na hriboviti del otoka

Ugljan leži v Zadarskem arhipelagu, severozahodno od otoka Pašman, od katerega ga loči, leta 1883 izkopan, kanal Ždrelac, in jugozahodno od otokov Rivanj in Sestrunj. Ugljan je s površino 50,21 km² večji med hrvaškimi otoki. Dolg je 22 in širok do 3,5 km, ter dolžino obale 78,745 km.

Na glavnem grebenu, ki se razprostira v srednjem delu zahodne polovice otoka sta najvišja vrhova Šćah (288 mnm) in Sv. Mihovil (250 mnm). Otok, ki je večinoma grajen iz apnenčnih kamenin, je porasel z gostim sredozemljskim grmičevjem (makija). Manjši del otoka ima dolomitno sestavo. V tem delu prevladuje zemljišče, ki je primerno za gojenje različnih rastlinskih kultur. Jugozahodna obala je nedostopna in se strmo spušča v globoko morje. Tu se nahajajo prostrani zalivi: Muline, ter Vela in Mala Lamjana. Severozahodna obala, ki se položno spušča proti morju, pa je prepredena s številnimi malimi zalivčki.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Ugljan se uvršča med najbolj naseljene hrvaške otoke. Vsa večja naselja na otoku – Ugljan, Lukoran, Sutomišćica, Poljana, Preko (občina), Kali (občina) in Kukljica (občina) ležijo ob severovzhodni, kmetijsko dobro obdelani obali.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Poleg turizma se prebivalci ukvarjajo še s poljedelstvom. Na otoku vzgajajo predvsem oljke, fige, trto in razno zelenjavo.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Otok je izpostavljen različnim vetrovom. Burja piha pozimi, jugo pa spomladi in jeseni, v poletju pa maestral.

Poleti in v zgodnji jeseni prevladuje stabilno in lepo vreme s sončnimi dnevi. Po jutranjem brezveterju, sredi dopoldneva začne pihati maestral, ki prijetno ohladi ozračje.

Povprečna letna temperatura je 15 °C. Najtoplejši mesec v letu je julij s povprečno temperaturo 24 °C, najhladnejši pa januar s povprečno temperaturo 12 °C. Letno sije sonce več kot 2500 ur. V mesecu juliju dnevno sije sonce od 10 d0 12 ur na dan.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Na otoku stalno živi 7583 prebivalcev (popis 2001).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Otok, ki je neprekinjeno naseljen že od mlajše kamene dobe, se pod današnjim imenom prvič omenja 1325. Na nekaterih lokacijah so ohranjeni ostanki ilirskih zgradb. V rimskem času je bilo severozahodno področje otoka gosto poseljeno, na kar opozarjajo arheološke izkopanine. Vsa današnja naselja pa so bila osnovana v srednjem veku.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]