Biograd na Moru

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Biograd na Moru 43°56′40″N, 15°26′40″E

Biograd na Moru
BiogradNM1.JPG
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Število prebivalcev: 5259 (2001)
Mesto: Biograd na Moru
Županija: Zadarska županija Zadarska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Biograd na Moru je mesto, sedež občine, morsko pristanišče in letovišče v Severni Dalmaciji, Hrvaška.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Biograd je obalno mesto in pristanišče v Pašmanskem kanalu, 30 km jugovzhodno od Zadra. Zgrajen je delno na polotoku in delno na celini v katero se na severu zajeda zaliv Bošana na jugu pa zaliv Soline. V Pašmanskem kanalu sta pred mestom dva manjša otoka: Planac in Sv. Katarina. V zalivu Soline je velika peščena plaža in mogočen borov gozd. Na koncu starega mestnega jedra Stari grad leži staro mestno pristanišče s pomolom, na koncu katerega stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: Z Bl 3s. Poleg starega pristanišča je še novo trajektno pristanišče, ki služi za trajektno povezavo na otok Pašman (Tkon). Pristanišče je zavarovano pred vsemi vetrovi, razen pred zahodnimi.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Občino Biograd na Moru tvori samo eno istoimensko naselje, v katerem stalno živi 5259 prebivalcev (popis 2001).

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
649 693 675 796 1044 1137 1181 1495 1806 2115 2418 3486 4560 5315 5259

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Danes je Biograd predvsem sodobno turistično mesto z dvema marinama , petimi hoteli (H.Adriatic, H.Bolero, H.Albamaris, H.Ilirija, H.Kornati), motelom, velikim številom počitniških domov, zasebnih sob , apartmajev in dvema avtokampoma (Soline in Mia).

  • Marina Kornati: nahaja se v naravnem zalivu in ima 500 privezov v morju, kjer je globina vode do 4 m, in 200 mest na kopnem. V marini, kjer plovila tudi izposojajo, je servisna delavnica, 50-tonsko premično dvigalo (trsvel-lift) in 10-tonsko dvigalo.
  • Marina Šangulin: zasebna marina ima 200 privezov v morju pri globini vode do 4 m in 20 mest na kopnem. Marina nudi delavnico premično dvigalo in splavno drčo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Biograd, v srednjem veku Alba Civitas, je verjetno nastal na ruševinah antične Blandone. Prvič se omenja v sredini 10. stoletja. Hrvaški kralj Petar Krešimir je 1050 v Biogradu ustanovil škofijo, moški in ženski benediktinski smamostan, ter cerkev sv. Ivana. 1102 so v Biogradu okronali hrvaškega kralja Kolomana ( Rex Hungariae et Dalmatie ). Leta 1125 je bilo mesto porušeno do temeljev. Ko so križarji na poti v Istanbul 1202 zavzeli Zadar, so se prebivalci Zadra umaknili v Biograd in ga poimenovali Stari Zadar ( Zara Vecchia ). V 13. in 14. stoletju so se menjali razni lastniki. Od 1409 do 1797 je bil pod oblastjo Benetk.

Iz preteklosti je v samem mestu ohranjenih malo arheoloških ostankov. V okolici, predvsem ob obali, pa so še vidni ostanki rimskih vil ( villae rusticae ). Iz starohrvaškega obdobja pa sta ostali dve cerkvi, raznovrsten nakit iz starohrvaške nekropole in razni kamniti fragmenti, ki so shranjeni v mestnem arheološkem muzeju.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]